izpis_h1_title_alt

Pripravljenost za dajanje prve pomoči Prekmurcev v času po epidemiji Sars-Cov-2 : diplomsko delo
ID Horvat, Mitja (Avtor), ID Slabe, Damjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Ferfila, Nevenka (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (747,63 KB)
MD5: 155E7596D90C8764595E3FFFA4ADA5D2
.docxDOCX - Priloga, prenos (23,85 KB)
MD5: 73AB4C04E901734443030C125B43D8DA

Izvleček
Uvod: Prvo pomoč opredeljujemo kot začetno oskrbo ob akutni bolezni ali poškodbi, še preden obolela ali poškodovana oseba dobi strokovno pomoč. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšna je pripravljenost Prekmurcev za dajanje prve pomoči v obdobju po epidemiji Sars-Cov-2. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda s pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen izključno polnoletnim prebivalcem Prekmurja. Anketiranci so bili povabljeni k izpolnjevanju vprašalnika preko socialnih omrežij in elektronske pošte. Anketiranje je potekalo maja 2024. Rezultati: Vprašalnik je izpolnilo 171 oseb (55 % žensk in 45 % moških). Prekmurci so izrazili visoko stopnjo pripravljenosti za dajanje prve pomoči (87,7 %) in pokazali dobro teoretično znanje o izbranih ukrepih prve pomoči. Velik delež (86 %) se jih je v preteklosti vsaj enkrat usposabljal iz prve pomoči, največ na tečaju prve pomoči za voznike motornih vozil. Večina anketiranih je izrazila željo za obnovitev znanja iz prve pomoči, svoje znanje pa so po petstopenjski lestvici ocenili s povprečno oceno 3,3. Razlog, zakaj bi nekomu dali prvo pomoč, je predvsem njihovo zaupanje v solidarnost: da bo tudi njim kdo pomagal, če bi potrebovali pomoč. Razlog, zaradi katerega se morda ne bi odločili za dajanje prve pomoči, pa je strah, da bi se med nudenjem prve pomoči okužili. Večina anketiranih (84,8 %) pravilno ve, da lahko hudo krvavitev zaustavimo s pritiskom na rano in manj kot polovica (48,5 %) ve, da amputiranega dela ne smemo dati direktno na led. Večina anketirancev pravilno ve, da opeklinske rane ne smemo čim prej namazati z mazilom, medtem ko 70,8 % anketirancev ve, da morajo biti v kompletu za prvo pomoč v avtu tudi rokavice. Več kot polovica anketirancev je pravilno menila, da pri poškodbah kosti in sklepov poškodovanec naj ne je in pije pred pregledom pri zdravniku (54,4 %) in da bolnika s sumom na zlom kolka ne smejo sami odpeljati v najbližjo zdravstveno ustanovo (84,8 %). Razprava in zaključek: Anketiranci v Prekmurju so izrazili visoko stopnjo pripravljenosti za dajanje prve pomoči, ta pripravljenost pa v obdobju po epidemiji ni bistveno padla. Se je pa povečal delež tistih, ki jih je strah okužbe med dajanjem prve pomoči, kar pomeni izziv za vse, ki so kakor koli povezani s promocijo in usposabljanjem iz prve pomoči za splošno laično javnost.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, vloga dajalca prve pomoči, ovire pri nudenju prve pomoči, spodbujevalni dejavniki, zaviralni dejavniki
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Horvat]
Leto izida:2024
Št. strani:40 str., [4] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-161108-e6b889b3-54e8-760e-58e5-b5d2b088918c Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:206798339 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:07.09.2024
Število ogledov:30
Število prenosov:16
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Readiness to provide first aid of the Prekmurje population after an epidemic Sars-Cov-2 : diploma work
Izvleček:
Introduction: First aid is defined as the willingness to provide help and initial treatment for acute illness or injury before the sick or injured person receives professional help. Purpose: To present first aid in order to find out to what extent people in Prekmurje are prepared to provide first aid in the aftermath of the Sars-Cov-2 epidemic, whether they have ever been trained to give first aid after the Sars-Cov-2 epidemic, whether they have ever been trained in first aid, whether they have ever provided first aid. Methods: The descriptive method was used, with a review of professional and scientific literature in Slovenian and English. Data collection was carried out using a survey questionnaire, which was addressed exclusively to the adult population of Prekmurje. Respondents were invited to fill in the questionnaire via social networks and e-mail. The survey took place in May 2024. Results: 171 (55 % women and 45 % men) completed the questionnaire. The inhabitants of Prekmurje indicated a high level of willingness to provide first aid (87,7 %) and showed good theoretical knowledge of first aid. A large proportion (86 %) had completed at least one first aid training course in the past, most of them in a first aid course for motor vehicle drivers. Most respondents expressed a desire to refresh their first aid knowledge and rated their knowledge with an average score of 3.3. The reason why they would give first aid to someone is primarily their trust in solidarity: that someone would help them if they needed help. The reason why they do not opt for first aid is the fear of getting infected when providing first aid. The majority of respondents (84,8 %) correctly know that heavy bleeding can be stopped by applying pressure to the wound and less than half (48,5 %) know that the amputated part should not be put directly on ice. The majority of respondents correctly know that a burn should not be treated with ointment as soon as possible, while 70, 8% of respondents know that gloves should be kept in the first aid kit in the car. More than half of the respondents wrongly believed that the injured person should not eat or drink before seeking medical attention for bone and joint injuries (54,4 %), and that they should not take a patient with suspected hip fracture to the nearest health facility alone (84,8 %). Discussion and conclusion: Respondents expressed a high degree of willingness to provide first aid in Prekmurje, and this willingness has not decreased significantly in the post-epidemic period. However, the proportion of those who are afraid of infection during first aid has increased, which poses a challenge for all those who are in any way involved in the promotion and training of first aid for the general lay public.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, role of the first aider, barriers to first aid, facilitating factors, inhibiting factors

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj