izpis_h1_title_alt

Pomen karakterizacije mikroplastike pri študiju njenega vpliva na okolje
ID Lapuh, Urška (Avtor), ID Skalar, Tina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,14 MB)
MD5: 9E02EC6DC817C82CF190C25EDAD34D55

Izvleček
Mikroplastika se zaradi inertne narave kopiči v vodnem okolju, zraku ter prsti, prav tako pa se nahaja v organizmih, tudi v človeku. Na površino mikroplastike se lahko adsorbirajo težke kovine, organska onesnaževala in antibiotiki. Na adsorpcijo snovi na mikroplastiko vplivajo lastnosti mikroplastike, adsorbata in okolja, v katerem adsorpcija poteka. Mikroplastika predstavlja nevarnost za organizme in potencialno tudi človeka, saj so delci majhne velikosti in zaradi velikega razmerja med površino in prostornino v telo prenesejo veliko aditivov in toksičnih snovi. Za poznavanje lastnosti in vplivov mikroplastike je ključna njena karakterizacija. Namen diplomskega dela je pregled novejše literature s področja karakterizacije mikroplastike in njenega vpliva na okolje in organizme. Rezultati študij so pokazali, da se lastnosti mikroplastike (površinske lastnosti, reaktivnost, velikost) zaradi vpliva okoljskih razmer spremenijo. Višjo adsorpcijsko kapaciteto ima mikroplastika, ki jo sestavljajo polimeri z bolj reaktivnimi funkcionalnimi skupinami (kloridni ion, fenil in amidna funkcionalna skupina) in mikroplastika, ki ima starano površino. Mikroplastika predstavlja tudi primeren substrat za tvorbo in rast biofilmov. Vzorec moramo pred karakterizacijo ustrezno pripraviti in ločiti mikroplastiko od ostalega materiala. Poznamo različne metode ločevanja (filtriranje, ločevanje zaradi razlike v gostoti …) in obdelave vzorca (kislinska, bazična, oksidacijska, encimska obdelava). S fizikalno karakterizacijo delcem določimo velikost, obliko, barvo in površinske lastnosti. Delce opazujemo s prostim očesom, optičnimi in elektronskimi mikroskopi. S kemijsko karakterizacijo določimo kemijsko sestavo, funkcionalne skupine, strukturo in stopnjo polimerizacije. Najpogosteje uporabljene metode kemijske karakterizacije so Fouriereva transformirana infrardeča in ramanska spektroskopija, termična analiza, masna spektroskopija, energijsko disperzivna spektroskopija in nuklearna magnetna resonanca. Kombinacija fizikalne in kemijske karakterizacije nam omogoča določanje vseh fizikalnih in kemijskih lastnosti mikroplastike. Poznavanje lastnosti mikroplastike nam omogoča napoved njenega obnašanja v okolju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:adsorpcija, karakterizacija, mikroplastika
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FKKT - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-160780-38c648b1-ad96-28d7-f108-d7ee59efabf7 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:210992387 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.09.2024
Število ogledov:192
Število prenosov:38
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Contribution of Microplastics Characterization to Study of Their Impact on Environment
Izvleček:
Due to its inert nature, microplastics accumulate in the water environment, air and soil and are also found in organisms, including humans. Heavy metals, organic pollutants and antibiotics can be adsorbed on the surface of microplastics. The adsorption of substances onto microplastics is influenced by the properties of microplastics, the adsorbate and the adsorption environment. Microplastics pose a threat to organisms and humans, as they carry many additives and toxic substances into the body due to their small size and large surface-to-volume ratio. To know the properties and impact of microplastics, its characterization is key. The purpose of this thesis is to review recent literature in the field of microplastic characterization and its impact on the environment and organisms. The results of the studies showed that the properties of microplastics (surface properties, reactivity, size) change due to the influence of environmental conditions. Microplastics consisting of polymers with more reactive functional groups (chloride ion, phenyl and amide functional group) and microplastics with an aged surface have higher adsorption capacity. Microplastics also represent a suitable substrate for formation and growth of biofilms. Before characterization, the sample must be prepared and the microplastics should be separated from other materials in the sample. Different methods of separation (filtration, density separation, etc.) and sample digestion (acid, alkaline, oxidation, enzyme digestion) can be used. Physical characterization is used to determine the size, shape, colour and surface properties. Particles are observed with the naked eye and optical and electron microscopes. Chemical characterization, on the other hand, is used to determine chemical structure, functional groups, overall structure and degree of polymerization. The most commonly use methods of chemical characterization are Fourier transform infrared and Raman spectroscopy, thermal analysis, mass spectroscopy, energy-dispersive spectroscopy and nuclear magnetic resonance. The combination of physical and chemical characterization methods allows us to fully determine physical and chemical properties of microplastics. Knowing these properties allows us to predict its behaviour in the environment.

Ključne besede:adsorption, characterization, microplastics

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj