izpis_h1_title_alt

Soočanje s stresom med zaposlenimi v Javnem zavodu Mladi zmaji
ID Golobič, Anja (Avtor), ID Rihter, Liljana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,22 MB)
MD5: AF4128013C54A26340BB81C0708598B5

Izvleček
V magistrskem delu sem poglobljeno raziskala soočanje s stresom med zaposlenimi v mladinskem centru, kjer opravljam študentsko delo. V teoriji sem se dotaknila tem, kot so opredelitev stresa, vrste stresa, simptomi ali posledice stresa, stres znotraj delovnega okolja, stres izven delovnega okolja, preprečevanje stresa, premagovanje stresa (premagovanje stresa pri posamezniku, premagovanje stresa na področju organizacije), stres in mladinsko delo, Javni zavod Mladi zmaji in socialno delo in stres. Populacijo v moji kvalitativni raziskavi so predstavljali tisti zaposleni v Javnem zavodu Mladi zmaji, ki delo v zavodu opravljajo vsaj šest mesecev. Raziskava je vključevala vse zaposlene, ki so del te populacije in so bili pripravljeni sodelovati; od petnajstih jih je to bilo dvanajst zaposlenih. Podatke za svojo raziskavo sem zbirala s pomočjo metode spraševanja z delno strukturiranim intervjujem. Z raziskavo sem ugotovila, da je pogostost občutenja stresa na delovnem mestu različna od osebe do osebe. Pri primerjavi stresa na trenutnem delovnem mestu s predhodnimi delovnimi mesti so se pokazale različne izkušnje, in sicer jih je največ izpostavilo, da je tu veliko več stresa, kot na prejšnjem delovnem mestu, da je tu manj stresa, kot na prejšnjem delovnem mestu in da z zaposlitvijo pride tudi stres. Spremembe na telesni ravni v času stresa, ki jih zazna največ oseb, so nespečnost, zakrčenost telesa, hitrejše bitje srca, zakrčene mišice, plitvo dihanje, zadrževanje diha, potenje, tresenje, slabo počutje, napetost in bolečina v trebuhu. Spremembe na čustveni ravni v času stresa, ki jih zazna največ oseb, so razdražljivost, jeza, tesnoba, slaba volja, utrujenost, občutek, da tega ne bo nikoli konec, depresija, nezadovoljstvo, nemoč, manj energije, padec motivacije in odziv z bojem ali begom. Spremembe na miselni ravni v času stresa, ki jih zazna največ oseb, so manjša ali večja koncentracija, zmedenost, manj kreativnosti, težje sprejemanje odločitev, bolj negativno razmišljanje, pozabljanje prehranjevanja in pitja, pozabljivost, iskanje rešitev, premišljevanje o problemu in slabša sposobnost reševanja problemov. Spremembe na vedenjski ravni v času stresa, ki jih zazna največ oseb, so pomanjkanje proaktivnosti in skrhani odnosi. Na področju vseh ravni ni izstopal noben odgovor. Med spremembami na telesni ravni v času, ko osebe niso pod stresom in jih je zaznalo največ oseb, ni izstopala nobena. Spremembe na čustveni ravni v času, ko osebe niso pod stresom, in jih je zaznalo največ oseb, so sproščenost, umirjenost, večja samozavest, več energije in večja motivacija. Pri spremembah na miselni ravni v času, ko osebe niso pod stresom in jih je zaznalo največ oseb, ni izstopala nobena. Sprememba na vedenjski ravni v času, ko osebe niso pod stresom, in jo je zaznalo največ oseb, je večja družabnost. Na področju vseh ravni ni izstopal noben odgovor. Najpogosteje izpostavljena dejavnika, znotraj delovnega okolja, ki zaposlenemu predstavljata stres, sta administrativno delo in nejasnost odgovornosti glede nalog. Priložnosti, ki jih je predlagalo največ sogovornikov za izboljšave na delovnem mestu za manj stresa, so jasnost stvari, večja predvidljivost, boljša struktura, postavljanje meja in kadrovska okrepitev. Pri mnenju o ravni stresa glede na hierarhijo delovnega mesta so po trije sogovorniki zagovarjali, da hierarhično sorazmerno raste, da je obremenitev tudi na hierarhično nižjih mestih in da z več odgovornosti pride tudi več stresa. Najpogosteje izpostavljen dejavnik zunaj delovnega okolja, ki zaposlenemu najpogosteje predstavlja stres, je zdravje bližnjih. Dejavniki zunaj delovnega okolja, ki zaposlenim najpogosteje povzročajo stres, so največkrat prisotni vsak dan, enkrat na teden ali večkrat na mesec. Priložnosti, ki jih je predlagalo največ sogovornikov za izboljšave zunaj delovnega mesta za manj stresa, so več časa za počitek, čas zase, več ukvarjanja z zabavnimi stvarmi, ki osebo veselijo in da ne vidijo priložnosti za izboljšavo. Področja, ki jih je izpostavilo največ sogovornikov na področju službe, zasebnega življenja ali obeh, na katera menijo, da vpliva stres, so odnosi (vključno z bližnjimi), vsa področja in zdravje. Načini odpravljanja dejavnikov, ki jim povzročajo stres, so pri vsakemu drugačni. Uspešno se z odpravljanjem stresnih dogodkov soočata le dva sogovornika. Zaposleni so največkrat izpostavili, da jim pri spopadanju s stresom na delovnem okolju pomaga supervizija, intervizija, mobilno psihosocialno svetovanje, coaching, aktivnosti pri promociji zdravja na delovnem mestu, podpora sodelavcev in team buildingi. Pri spopadanju s stresom v zasebnem okolju pa jim pomaga ukvarjanje s stvarmi, ki jih veselijo, sprehod, narava, meditacija, terapija, fizična aktivnost, tek, branje knjige, spanje, dihalne tehnike in pogovor s partnerjem. Pri spopadanju s stresom tako v delovnem ali v zasebnem okolju pa jim pomaga, da se pogovorijo z nekom, da se preko izkušenj opolnomočijo in uporaba tehnik iz Resilience treninga. Uporaba tistega, kar jim že pomaga, je pri polovici sogovornikov vsakodnevna oziroma poskušajo to uporabiti vsak dan. Stres oziroma stresne situacije sogovorniki najpogosteje preprečujejo z dobrim načrtovanjem, z vnaprejšnjo pripravo, z uporabo humorja, s preventivno skrbjo zase in z uporabo tehnik iz Resilience treninga. Večina sogovornikov v tednu dnevno ali večkrat tedensko nameni čas sprostitvi. Dodatni komentarji o doživljanju stresa, ki jih je izpostavilo več sogovornikov, so, da je pomembno na delovnem mestu ostati profesionalen in da obstajajo višja pričakovanja glede vedenja za zaposlene na poziciji moči. Pogosto doživljanje stresa s strani vodstva na delovnem mestu in terenskih delavcev izven delovnega mesta nakazuje na povezavo med določenimi delovnimi mesti in pogostostjo doživljanja stresa. Povezave med delovno dobo in doživljanjem stresa med zaposlenimi v Javnem zavodu Mladi zmaji ni bilo, saj različno pogosto doživljajo stres. Socialne delavke, ki so zaposlene v Javnem zavodu Mladi zmaji, doživljajo stres na delovnem mestu in v zasebnem okolju srednje pogosto. Pri ostalih z drugimi izobrazbami ni bilo povezave, saj stres doživljajo zelo raznoliko tako v delovnem, kot tudi v zasebnem okolju. Pri posamezniku, ki ne vidi možnosti za izboljšavo v zasebnem, niti v delovnem okolju, zaradi zelo majhnega vzorca težko ocenim, ali bi bil rezultat enak, če bi imela več sogovornikov, ki bi podali enak odgovor, zato ne morem trditi, da gre za povezavo med možnostjo izboljšanja v delovnem in zasebnem okolju. Pri dveh sogovornikih, ki ne vidita priložnosti za izboljšavo v zasebnem okolju, se je povezava kazala le pri pogostem doživljanju stresa na delovnem mestu. Sogovornika, ki srednje pogosto uporabljata, kar jima že pomaga, doživljata stres na delovnem mestu in v zasebnem okolju srednje pogosto, kar nakazuje na povezavo. Sogovorniki, ki pogosto uporabljajo, kar jim že pomaga, različno pogosto doživljajo stres, zato se pri tem ne kaže povezava.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:stres, soočanje s stresom, doživljanje stresa zaposlenih, zaposleni v mladinskem centru
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-160493 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:29.08.2024
Število ogledov:70
Število prenosov:37
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Coping with stress among employees in Public Institute Mladi zmaji
Izvleček:
In my master's thesis, I investigated in depth the encounter and coping of employees at the youth centre where I do my student work, with stress. In theory, I touched on topics such as the definition of stress, types of stress, symptoms or consequences of stress, stress within the work environment, stress outside the work environment, stress prevention, overcoming stress, overcoming stress in the individual, overcoming stress in the organization, stress and youth work, Public Institute Mladi zmaji and social work and stress. The population in my qualitative research was represented by employees of the Public Institution Mladi zmaji, who have been employed at the Public Institution Mladi zmaji for at least six months. The survey included all employees who are part of this population and who were willing to participate, which was twelve employees out of fifteen. I collected data for my research using the questioning method with a semi-structured interview. Through research, I found that the frequency of feeling stressed at work varies from person to person. When comparing the stress in the current workplace with previous workplaces, different experiences were revealed, namely most of them pointed out that there is much more stress here than in the previous workplace, that there is less stress here than in the previous workplace and that with employment comes stress. The physical changes most people experience during times of stress are insomnia, body stiffness, faster heart rate, tight muscles, shallow breathing, breath holding, sweating, shaking, malaise, tension, and abdominal pain. The emotional changes most people experience during times of stress are irritability, anger, anxiety, low mood, fatigue, feeling like it will never end, depression, dissatisfaction, helplessness, less energy, a drop in motivation, and the fight-or-flight response. The changes at the mental level during times of stress that most people experience are less or more concentration, confusion, less creativity, difficulty making decisions, more negative thinking, forgetting to eat and drink, forgetfulness, finding solutions, thinking about a problem, and poorer ability problem solving. The behavioural changes most people experience during times of stress are lack of proactivity, and broken relationships. No single answer stood out across all levels. When it comes to changes on the physical level during the time when people are not under stress, no answer stood out. Changes on an emotional level when people are not under stress, and which were perceived by most people, are relaxation, calmness, greater self-confidence, more energy and greater motivation. When it comes to changes on the mental level during the time when people are not under stress, and were perceived by the most people, none of them stood out. The change at the behavioural level when people are not under stress, and which was perceived by the most people, is increased sociability. No single answer stood out across all levels. The most frequently exposed factors within the work environment, which most often cause stress to the employee, are administrative work and ambiguity regarding the responsibilities of tasks. The opportunities suggested by the most interviewees to improve the workplace for less stress are clarity, more predictability, better structure, boundary setting and staff reinforcement. Regarding the level of stress in relation to the hierarchy of the workplace, three interlocutors argued that it increases proportionally in the hierarchy, that the load is also in hierarchically lower positions and that with more responsibility comes more stress. The most frequently exposed factor outside the work environment, which most often causes stress to the employee, is the health of loved ones. Factors outside the work environment that most often cause stress to employees are most often triggered daily, once a week or several times a month. The opportunities suggested by the most interviewees for improvement outside the workplace for less stress are more time to rest, time for yourself, doing more fun things that make the person happy and not seeing opportunities for improvement. The areas highlighted by the most interviewees, in the field of work, private life, or both, which they consider to be affected by stress, are relationships (including loved ones), all areas and health. The ways of eliminating the factors that cause stress are different for everyone. The successful eliminating stressors is mentioned by only two interlocutors. Employees most often pointed out that supervision, interviewing, mobile psychosocial counselling, coaching, health promotion activities at the workplace, support of colleagues and team building help them cope with stress in the work environment. When dealing with stress in a private environment, what helps them is to deal with things that make them happy, such as a walk, nature, meditation, therapy, physical activity, running, reading a book, sleeping, breathing techniques and talking to a partner. When dealing with stress both in the work and private environment, it helps them to talk to someone, to empower themselves through experience, and to use techniques from Resilience training. Half of the interviewees use what already helps them on a daily basis, or they try to use it every day. The interlocutors most often prevent stress or stressful situations by good planning, advance preparation, the use of humour, preventive self-care and the use of techniques from Resilience training. Most of the interlocutors devote time to relaxation daily or several times a week during the week. Additional comments about experiencing stress that were raised by several interviewees are that it is important to remain professional at work and that there are higher expectations of behaviour for employees in positions of power. The frequent experience of stress by on-the-job management and off-the-job field workers suggests a connection. For other positions on the job, I can't say whether or not there is a connection. There was no connection between the length of service on the job and the experience of stress among the employees of the Public Institution Mladi zmaji, as they experience stress with varying frequency. Social workers who are employed at the Public Institution Mladi zmaji experience stress at the workplace and in the private environment moderately often, so it is suggested that there is a connection here. For the rest, there was no connection with other educations, as they experience stress very differently both at work and in the private environment. In the case of an individual who does not see the possibility of improvement in the private, nor in the work environment, due to a very small sample, it is difficult for me to assess whether the result would be the same, if I had more interlocutors who had this answer, so I cannot claim that it is connected. In the case of two interlocutors who do not see an opportunity for improvement in the private environment, the connection was only apparent with frequent experience of stress at work. Interlocutors who use medium frequency, which already helps them, experience stress at work and in their private environment medium often, which indicates a connection. Interlocutors who often use what already helps them, experience stress differently, so there is no connection here.

Ključne besede:stress, coping with stress, experiencing stress by employees, employees in the youth center

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj