izpis_h1_title_alt

Razvoj sestojev v odvisnosti od rabe in gospodarjenja v kmečkem prebiralnem gozdu : diplomsko delo - univerzitetni študij
ID Lever, Tadej (Avtor), ID Diaci, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (848,86 KB)
MD5: 1AABE2124DF9F4A44B45F2542FF60E62
PID: 20.500.12556/rul/af6fb591-4160-42c1-b87b-0b59d0421292

Izvleček
Prebiralno gospodarjenje ima v Sloveniji dolgo in bogato tradicijo. Poleg tegase Slovenija sooča z zaraščanjem kmetijskih površin z gozdom. Želelo se jeugotoviti, na kakšen način je možno pionirski gozd, ki je nastal na nekdanjih kmetijskih površinah, s prebiralnim gospodarjenjem pripeljati do uravnoteženega stanja. Raziskava je potekala na Marinškovi posestvi v Zgornji Savinjski dolini med Savinjo in Dreto (predel Hom), ki spadata v GGE Gornji Grad (oddelek 46). Na sedmih trajnih raziskovalnih ploskvah v odraslem gozdu na prehodu iz sekundarne sukcesije na bivši kmetijski površini do trajnih gozdnih površin so se ponovili polna premerba dreves, popis mladja, izmera svetlobnih razmer in povrtanje dominantnih dreves. Analize pomlajevanja, zmesi, strukture in starosti sestojev so potrdile razlike med pionirskimi in trajnim gozdom. Pionirski gozd je po dobrem stoletju razvoja bolj enomeren, bolj vrstno bogat, vendar slabše pomlajen. Zadnje je verjetno posledica dolgoletne kmetijske rabe. Izkazalo se je, da metoda primerjave porazdelitev prsnih premerov za ugotavljanje uravnotežene zgradbe prebiralnega gozda ni tako občutljiva, kot smo pričakovali. Kot dober pokazatelj uravnoteženega stanja pa so se pokazali: število dreves v najmanjši merjeni debelinski stopnji, število pomladka, zmes drevesnih vrst in višine lesne zaloge.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:prebiralni gozd, kmečki gozdovi, sekundarna sukcesija, kmečko prebiranje, uravnoteženo stanje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Lever]
Leto izida:2011
Št. strani:IX, 44 str.
PID:20.500.12556/RUL-16041 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*22
COBISS.SI-ID:3299238 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.07.2014
Število ogledov:1394
Število prenosov:276
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
Selection forestry has a well-established and strong tradition in Slovenia. Animportant issue in Slovenia is as well the overgrowing of agricultural areaswith forests. The aim of our research was to find out, in what manner a pioneer forest, which has developed on agricultural areas, can be transformed into a balanced selection structure through selection silviculture. The research was conducted at the Marinšek estates in Upper Savinja Valley, located between the rivers Savinja and Dreta (region Hom), which belong to theforest management unit Gornji Grad (section 46). On seven permanent research plots in a mature forest, which is in transition from secondary succession at a former agricultural area to a permanent forest area, there were several tasks performed: a full re-measurement of trees, seedlings survey, measurement of light conditions, and drilling of dominant trees. Differences between pioneer and permanent forests were proved with an analysisof regeneration, mixture and structure of forest stands. After a century of development the pioneer forest is more even-structured and richer in species, but less rejuvenated. This is probably because of long-term agricultural exploitation. The method of comparing the diameter distribution to determine the balanced composition of a selection forest is not as sensibleas predicted, whereas as a good method the following were ascertained:the number of trees in the smallest dbh class, number of seedlingsand saplings, mixture of tree species, and the height of growing stock.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj