izpis_h1_title_alt

Rekreativna uporaba novih sintetičnih drog med mladimi
ID Praprotnik, Maks (Avtor), ID Šabić, Amra (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (664,46 KB)
MD5: CE9A0835F273AC8061578D6F5B230ED3

Izvleček
V diplomskem delu sem raziskoval pojavnost in trende uporabe novih sintetičnih drog (NSD) med mladimi. V teoretičnem delu sem opisal, zakaj je pri mladih prisotno večje tveganje za uporabo drog, opredelil termin rekreativna uporaba ter pojasnil, kaj so nove sintetične droge. Podrobneje sem opisal vsako skupino novih sintetičnih drog glede na učinke na psihofizično stanje in se dotaknil še zaznanih novih sintetičnih drog v Sloveniji. Teoretični del sem sklenil s konceptom zmanjševanja škode in socialno-delovnim pogledom nanj. Raziskava je kvalitativna, podatke pa sem zbiral z metodo spraševanja. Uporabljen merski instrument so smernice za intervju, ki so zajemale 14 odprtih in polodprtih vprašanj. Populacijo so sestavljali mladostniki/mladostnice, ki vsaj eno leto rekreativno uporabljajo nove sintetične droge. Uporabil sem neslučajnostno in priročno vzorčenje, vzorec pa sestavlja 8 enot. Podatke sem analiziral kvalitativno s pomočjo odprtega, osnega in odnosnega kodiranja. Rezultati so pokazali, da mladostniki/mladostnice v stik z drogo v večini primerov pridejo preko prijateljev/prijateljic in znancev/znank na zabavah, razlog za prvo uporabo pa največkrat predstavlja radovednost. Med drugimi razlogi za uporabo so bili še dostopnost drog na zabavah ter želja po omami in sprostitvi. Večina intervjuvancev/intervjuvank novo sintetično drogo dobi od lokalnih preprodajalcev/preprodajalk, nekateri od prijateljev/prijateljic ali pa jo naročijo prek interneta. Nove sintetične droge intervjuvanci/intervjuvanke uporabljajo predvsem na zabavah z elektronsko glasbo ali na zasebnih druženjih pri prijateljih/prijateljicah ali znancih/znankah. Kar zadeva rekreativno uporabo, intervjuvanci/intervjuvanke nove sintetične droge uporabljajo nekajkrat na leto. Ob omamljanju v domačem okolju poročajo o višjih odmerkih uporabljene droge v primerjavi z uporabo na javnih mestih. Kot pozitivne učinke navajajo drugačno psihofizično stanje in pomoč pri socializaciji, pri negativnih učinkih novih sintetičnih drog pa omenjajo fizične učinke, kot so izčrpanost, krči v mišicah, vtis vročine, pekoč občutek ob zaužitju, slabo fizično počutje in pospešeno bitje srca, ter psihične učinke, kot so občutek krivde, razdražljivost, paniko in moralne dileme. Največkrat omenjen negativni učinek je želja po ponovni uporabi droge. Organizaciji DrogArt predlagam, da razširi svoje smernice uporabe novih sintetičnih drog. Predlagam vzpostavitev slovenskega foruma za deljenje izkušenj z novimi sintetičnimi drogami iz prve roke med uporabniki le-teh; za socialne delavce v poklicih, pri katerih prihajajo v stik z uporabniki drog, pa izobraževanje o novih sintetičnih drogah. Navedem tudi predlog za nadaljnje raziskovanje osebnih izkušenj uporabnikov z novimi sintetičnimi drogami, saj je takih raziskav v Sloveniji izjemno malo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nove sintetične droge, rekreativna uporaba, mladostniki, zmanjševanje škode
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-160073 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.08.2024
Število ogledov:216
Število prenosov:28
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Recreational use of new psychoactive substances among young people
Izvleček:
In my thesis I researched the prevalence and trends of new psychoactive substance (NPS) use among young people. In the theoretical part I described why young people are at higher risk of drug use, defined the term of recreational use, and explained what novel psychoactive substances are. I described each group of NPS in more detail in terms of their effects on psychophysical well-being and touched upon the NPS detected in Slovenia. I concluded the theoretical part with the concept of harm reduction and a social-work perspective on it. The research is qualitative. I collected data by questionnaire method. The measuring instrument used is the interview guidelines, which consisted of 14 open and semi-open questions. The population consisted of adolescents who have been using NPS recreationally for at least one year. I used non-random and convenience sampling and the sample consists of 8 units. I analysed the data qualitatively, using open, axial and relational coding. The results showed that adolescents mostly come into contact with NPS through friends and acquaintances at parties, with curiosity being the most common reason for first use. Other reasons for use included availability of NPS at parties, and the desire to get high and relax. Most interviewees get NPS from local dealers, but some also get them through friends or order them over the internet. NPS are mainly used at parties with electronic music, or at private gatherings with friends or acquaintances. As regards recreational use, interviewees use NPS a few times a year. Under the influence in a domestic environment, interviewees report higher doses of the drug used compared to use in public places. While positive effects were cited as a different psycho-physical state and help with socialisation, negative effects of the new synthetic drugs were physical effects such as exhaustion, muscle cramps, hot sensation, burning sensation when ingested, physical ill-being and increased heart rate. And psychological effects such as guilt, irritability, panic and moral dilemmas. The most frequently mentioned negative effect was the desire to use the drug again. I suggest that the DrogArt, local harm reduction non-profit organisation, expands its guidelines on the use of NPS. I propose the creation of a Slovenian forum for sharing first-hand experiences of NPS among drug users. For social workers in professions where they come into contact with drug users, I propose training on new synthetic drugs. I also suggest that research into the personal experiences of users of new synthetic drugs should continue, as there are very few of them in Slovenia.

Ključne besede:New psychoactive substances, recreational use, young people, harm reduction

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj