izpis_h1_title_alt

Pojem običajnega prebivališča v uredbi Bruselj II
ID Molodozhen, Yulia (Avtor), ID Galič, Aleš (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,43 MB)
MD5: 42A985A1F993DDC3E7D3A62C757420E6

Izvleček
Običajno prebivališče je temeljna navezna okoliščina tako za določitev mednarodne pristojnosti sodišč v Uredbi Bruselj II kot za izbiro pristojnosti in merodajnega prava po drugih evropskih uredbah. Izrecna opredelitev tega pojma v večini uredb ni podana, torej je določitev njegove vsebine prepuščena avtonomni razlagi SEU. Raziskava sodne prakse SEU kaže, da je konkretna vsebina pojma običajnega prebivališča glede na vrsto pravnega razmerja in kategorije udeleženih subjektov precej spremenljiva, saj je povezana s kontekstom in okoliščinami konkretnih primerov. Pomanjkanje natančnejših smernic za njegovo določitev pušča veliko diskrecije nacionalnim sodiščem ter lahko povzroča nekonsistentnost sodne prakse. Magistrsko delo obravnava vprašanje, ali je mogoče – in smiselno – oblikovanje enotnega koncepta oz. medregulativne opredelitve običajnega prebivališča, ki bi zajemal(a) vse možne pravne položaje različnih vrst posameznikov v različnih pravnih razmerjih. Jedro magistrskega dela vsebuje krajši zgodovinski oris razlogov sprejetja koncepta običajnega prebivališča kot osrednjega ter podrobno predstavlja merila za določanje le-tega v praksi SEU, katere podrobnejša analiza je predstavljena v povezavi tako z različnimi kategorijami fizičnih oseb (otroci/dojenčki, odrasle osebe, podjetniki ter osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost) kot z različnimi pravnimi razmerji, kot so prenehanje (zunaj)zakonske zveze ali registrirane partnerske skupnosti, plačilo preživnin, insolventnost, dedovanje, sklepanje civilnopravnih poslov, delikti itd. V zaključku magistrskega dela so podane ugotovitve glede (ne)možnosti oblikovanja enotnega koncepta običajnega prebivališča, ki bi lahko obsegal vse možne vrste ter pravne položaje posameznikov v različnih pravnih razmerjih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Uredba Bruselj II, uredbe s področja mednarodnega zasebnega prava, pristojnost sodišč, merodajno pravo, družinske zadeve, civilne/gospodarske zadeve, običajno prebivališče, glavni kraj poslovanja, praksa SEU, otroci, dojenčki, odrasli, podjetniki
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-159401 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:202800387 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.07.2024
Število ogledov:374
Število prenosov:548
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Concept of Habitual Residence in the Brussels II Regulation
Izvleček:
Habitual residence is the basic connecting factor for determining the courts’ international jurisdiction under the Brussels II Regulation and for the choice of jurisdiction and applicable law under other European regulations. Most regulations contain no explicit definition of the concept, the determination of its particular content being left to the autonomous interpretation of the CJEU. A survey of the CJEU’s case law shows that the specific content of habitual residence is quite variable, depending on the type of legal relationship and the categories of actors involved, as it is linked to the context and circumstances of each specific case. The lack of precise guidelines for its determination leaves a lot of discretion to national courts and may lead to inconsistencies in case law. The Master's thesis addresses the question whether it is possible and reasonable to create a uniform concept or an inter-regulatory definition of habitual residence which would match all possible legal statuses of various individuals in a range of legal relationships. Its core provides a brief historical outline of the reasons for adopting the habitual residence as a key concept and presents in detail the criteria for its determination in the CJEU’s case law, its detailed analysis being presented in relation to the different categories of individuals (children/infants, adults, entrepreneurs/professionals) and to the various legal relationships, such as a (common-law) marriage/registered partnership dissolution, payment of maintenance, insolvency, inheritance proceedings, conclusion of civil law transactions, torts, etc. The Master's thesis is concluded with considerations on the (im)possibility of creating a uniform concept of habitual residence, encompassing all possible legal statuses of different types of individuals in various legal relationships.

Ključne besede:Brussels II Regulation, regulations on private international law, courts jurisdiction, applicable law, family matters, civil/commercial matters, habitual residence, principal place of business, CJEU case law, children, infants, adults, professionals

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj