izpis_h1_title_alt

​Posttranslacijske modifikacije histonov in mikro RNA pri slovenskih moških, umrlih zaradi samomora z obešanjem
ID Šalamon Arčan, Iris (Avtor), ID Videtič Paska, Alja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,58 MB)
MD5: 8C846B9C5EBA5BB369313E5483D31CA2

Izvleček
Samomor je pomemben javnozdravstveni problem v Sloveniji in svetu. Gre za kompleksen fenomen, pri katerem se prepletajo sociološki, psihološki, kulturni, biološki in okoljski dejavniki. Biološka komponenta, ki je bila preučevana v zadnjih 50 letih, kaže, da je genetski prispevek k nagnjenosti za samomorilne misli in/ali dejanje 30–50 %. Področje epigenetike predstavlja most med okoljskimi vplivi in geni. Delovanje epigenetskih mehanizmov, ki se spreminjajo in odzivajo kot odgovor na okolje (bodisi v celici in telesu, bodisi izven njega), tako predstavlja možen način uravnavanja genov. Pri tem ne pride do spremembe genetskega zapisa, ampak do sprememb na ravni prepisovanja in prevajanja genov. Epigenetska mehanizma, ki smo ju obravnavali v tej raziskavi, sta posttranslacijske modifikacije histonskih repov in mikro RNA. V raziskavo smo vključili moške, umrle zaradi samomora z obešanjem, kot kontrole pa moške, umrle zaradi nenadnega srčnega zastoja. Nalogo smo izvedi v dveh delih. V prvem delu smo na možganskem tkivu (amonov rog hipokampusa) preučili raven acetilacije lizina 14 na histonu 3 (H3K14ac), v drugem delu pa smo raziskali izražanje kandidatnih miRNA v veziklih likvorja. V prvem delu raziskave smo ugotovili, da je raven H3K14ac znižana pri osebah, umrlih zaradi samomora, v primerjavi s kontrolno skupino. Na podlagi rezultatov H3K14ac smo izbrali kandidatne gene, za katere smo preverili raven izražanja v hipokampusu. Pokazali smo, da se izražanje statistično značilno razlikuje med osebami, umrlimi zaradi samomora, in kontrolno skupino pri treh genih, ADORA2A, B4GALT2 in MMP14, katerih spremenjena raven H3K14ac se je nahajala navzgor od gena in v 5'-neprevedeni regiji. Statistično značilne korelacije med ravnjo H3K14ac in izražanjem genov nismo pokazali kar kaže na to, da tudi drugi epigenetski mehanizmi doprinesejo k odpiranju kromatina in posledičnemu izražanju genov. Za omenjene tri gene s statistično značilno razliko v izražanju smo pokazali, da so v genetski ali fizični interakciji oziroma v interakciji znotraj iste poti z geni, ki so bili v literaturi povezani s samomorom. V drugem delu naloge smo z diferencialnim ultracentrifugiranjem izolirali zunajcelične vezikle likvorja ter iz njih izolirali miRNA. Izbor kandidatnih miRNA je temeljil na pregledu literatue. Izbrane miRNA so imele spremenjeno izražanje v možganih, likvorju in krvi, vendar pa le-ta ni bila izolirana iz zunajceličnih veziklov, temveč v večini primerov direktno iz možganskega tkiva oziroma telesne tekočine. Ugotovili smo, da več kot polovice izbranih kandidatnih miRNA v veziklih likvorja z metodo kvantitativnega PCR ne zaznamo. Izmed miRNA, ki so bile prisotne v zunajceličnih veziklih likvorja, sta dve miRNA, miR-19a-3p in miR-4516, pokazali statistično značilno razliko med skupinama. Naši rezultati predstavljajo pomemben uvid v epigenetske spremembe na področju samomora. Pokazali smo povezavo s samomorom za tri kandidatne gene ter dve miRNA, s čimer smo potrdili pomemben doprinos bioloških dejavnikov k samomoru.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:samomor, epigentika, H3K14ac, miRNA, zunajcelični vezikli
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-158933 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.06.2024
Število ogledov:43
Število prenosov:5
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Histone posttranslational modification and micro RNA in Slovenian male suicide victims by hanging
Izvleček:
Suicide is a major public health problem in Slovenia and worldwide. It is a complex phenomenon in which sociological, psychological, cultural, biological, and environmental factors are intertwined. The biological component, which has been studied over the last 50 years, shows that the genetic contribution to suicidality is 30-50%. The field of epigenetics thus represents a bridge between environmental influences and genes. The functioning of epigenetic mechanisms that change and react in response to the environment (either inside or outside the cell and the body) thus represents a possible way of regulating genes at the level of gene transcription and translation. The epigenetic mechanisms discussed in this study are posttranslational modifications of histone tails and micro RNAs. In this study, we included men who died by suicide by hanging, and men who died by sudden cardiac arrest, as a control group. This study is divided into two parts. In the first part, we examined the level of acetylation of lysine 14 on histone 3 (H3K14ac) in a brain tissue (Ammon’s horn of the hippocampus), and in the second part, we investigated the expression of candidate miRNAs in the extracellular vesicles of the cerebrospinal fluid. In the first part of the work, we found reduced H3K14ac levels in a group of suicides compared to a control group. Based on the H3K14ac results, we selected candidate genes for expression analysis in the hippocampus. We showed a statistically significant difference in gene expression of three genes, ADORA2A, B4GALT2, and MMP14 among a group of subjects who died by suicide and a control group of subjects. For all of them, H3K14ac level was altered upstream of the gene and in the 5' untranslated region. We did not find a statistically significant correlation between H3K14ac levels and gene expression, suggesting that there are other epigenetic mechanisms contributing to chromatin opening and subsequent gene expression. The three genes with a statistically significant difference in expression were shown to interact genetically or physically, or were within the same pathway, with genes that have been linked to suicide in the literature. In the second part of the work, we isolated extracellular vesicles from cerebrospinal fluid by differential ultracentrifugation and further isolated miRNAs from them. The selection of candidate miRNAs was based on a literature review where miRNAs showed altered expression in the brain, cerebrospinal fluid, and blood. However, most of these miRNAs were isolated directly from brain tissue or body fluids and not from extracellular vesicles. We found that more than half of the selected candidate miRNAs can not be detected in extracellular vesicles from cerebrospinal fluid by quantitative PCR. Of the miRNAs present in extracellular vesicles of the cerebrospinal fluid, two miRNAs, miR-19a-3p and miR-4516, showed a statistically significant difference between both groups. Our results provide important insights into epigenetic changes in suicide. We have shown an association with suicide for three candidate genes and two miRNAs, confirming the important contribution of biological factors to suicide.

Ključne besede:suicide, epigenetics, H3K14ac, miRNA, extracellular vesicles

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj