Doktorska naloga prispeva k manjkajočim analizam plačne vrzeli med spoloma na ravni poklicev in delovnih mest v slovenskem javnem sektorju. Pojasnjuje vzroke za nastanek plačne vrzeli in osvetljuje mehanizme, ki so ključni za njeno ustvarjanje in ohranjanje v okviru sistema plač v javnem sektorju. Analize se osredotočajo na tri izbrane poklice: žensko-središčni poklic medicinska sestra/medicinski tehnik, moško-središčni poklic policist/policistka ter spolno nevtralnejši poklic visokošolski učitelj/visokošolska učiteljica. S pomočjo pojasnjevalne in dvofazne zasnove mešanih metod ter uporabo kvantitativne in kvalitativne analize odgovarja na temeljno raziskovalno vprašanje. Kvantitativna analiza vključuje štirih komplementarne analize, ki se med seboj dopolnjujejo in temeljijo na pridobljenih panelnih podatkih za medicinske sestre/tehnike ter policiste/policistke. Pridobivanje podatkov o plačah je predstavljalo velik izziv, podatkov o plačah za visokošolske učitelje/učiteljice pa žal ni bilo mogoče pridobiti. S pomočjo različnih regresijskih analiz so bile ugotovljene razlike v plačah med spoloma na različnih ravneh in v posameznih elementih plače. S pomočjo uporabe brezpogojne kvantile regresije pa tudi razlike v plačah med spoloma po plačni distribuciji. Deskriptivna tematska analiza podatkov, pridobljenih s polstrukturiranimi intervjuji s 36 zaposlenimi iz izbranih treh poklicev, predstavnico Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter 7 pogajalci za kolektivne pogodbe in sistem plač v javnem sektorju, je omogočila razumevanje vzrokov za nastanek plačne vrzeli med spoloma na ravni delovnih mest. Rezultati regresijskih analiz potrjujejo manjše plačne vrzeli med medicinskimi sestrami in večje med policisti, ki pa se v obeh poklicih razlikujejo po delovnih mestih in vzdolž plačne distribucije. Analize potrjujejo tudi precejšnje razlike med spoloma pri različnih dodatkih za pogoje dela in delovno uspešnost. Kvalitativna analiza kaže, da so dejavniki, ki vplivajo na plačno vrzel med spoloma med seboj močno povezani in prepleteni. Najpomembnejši razlog za razlike v plačah med spoloma predstavljajo napredovanja in hitrost napredovanj, ki je pri medicinskih sestrah in policistih odvisna od ocene nadrejenega, ki jo večina intervjuvancev dojema kot subjektivno in pristransko. Kriteriji in merila omogočajo partikularizem nadrejenih, so spolno ne-nevtralna in nepregledna. Po drugi strani večina visokošolskih učiteljev in učiteljic ocenjuje, da je za ustvarjanje vrzeli v plačah v tem poklicu ključna hitrost vertikalnih napredovanj in odsotnosti zaradi družinskih obveznosti. Pri medicinskih sestrah in policistih ima pomembno vlogo tudi plačilo za delovno uspešnost in dodatki za neugodne pogoje dela. Ena pomembnejših ugotovitev disertacije je, da predstavlja netransparentnost plač ključno oviro, ki omogoča ohranjanje razlik v plačilu med spoloma. Analiza izpostavlja tudi vlogo organizacijske dinamike, spolnih vlog in starševstva pri ohranjanju segregacije, diskriminacije in neenakosti med spoloma. Doktorska disertacija zagotavlja bogate nove podatke o plačnih vrzelih med spoloma na ravni delovnih mest in v različnih elementih plače v izbranih poklicih. Doktorska disertacija je prva, ki poglobljeno raziskuje plačno vrzel med spoloma v Sloveniji in zato s svojimi ugotovitvami prinaša pomemben empirični doprinos in pomembno prispeva k razvoju znanosti, sociološkega znanstvenega področja in bi lahko imela pomembne družbene in politične posledice.
|
