izpis_h1_title_alt

Vpliv organiziranega presejanja na prognostične dejavnike in izid raka dojk
ID Tomšič, Sonja (Avtor), ID Zadnik, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,00 MB)
MD5: F1EEBBDFEA26444C9106CADCAD8C4151

Izvleček
Uvod Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah po številu novih primerov in umrljivosti. Incidenca še narašča. Na večino poznanih nevarnostnih dejavnikov težko vplivamo z ukrepi primarne preventive, zato so toliko pomembnejši ukrepi sekundarne preventive, predvsem presejanja. Svet Evropske unije je leta 2003 izdal, leta 2022 pa posodobil priporočila za uvajanje na dokazih temelječih organiziranih presejalnih programov za raka, med njimi tudi za raka dojk. Slovenija je leta 2008 pričela z organiziranim presejanjem z mamografijo za ženske v starosti 50–69 let na dve leti. Državni presejalni program za raka dojk – program DORA se je postopoma do leta 2018 razširil na vso državo. V nalogi smo skušali ovrednotiti koristi uvedbe organiziranega presejanja za raka dojk v slovenski populaciji in oceniti posledice postopnega uvajanja presejalnega programa. Metode V kohortni raziskavi za proučevanje incidence smo uporabili podatke o rakih dojk iz Registra raka v obdobju 1998–2018, ki smo jih za obdobje 2008–2018 nadgradili s podatki presejalnega registra glede vključevanja žensk v program DORA. V ciljni starostni skupini 50–69 let smo analizirali incidenčne trende, primerjali stadije ob diagnozi, starost ob diagnozi, načine prvega zdravljenja in čas trajanja od diagnoze do prvega zdravljenja glede na različne statuse vključevanja v program DORA. V regresijskih modelih smo kot pojasnjevalno spremenljivko vključili tudi socialno-ekonomski položaj. Za proučevanje umrljivosti smo uporabili podatke o smrtih zaradi raka dojk v obdobju 1998–2019 iz Registra raka, ki smo jih nadgradili s podatki o širjenju programa DORA po občinah. Proučili in primerjali smo časovne trende umrljivosti ter absolutne in relativne razlike pred, med in po uvedbi presejalnega programa na različnih območjih glede na širitev programa DORA. Pripravili smo tudi analize čistega preživetja po stadijih in izračun do sedaj pridobljenih let življenja zaradi uvajanja presejanja na populacijski ravni. Rezultati V časovnih trendih incidenčnih stopenj je v starostni skupini 50–69 let opaziti naraščanje omejenega stadija raka dojk ob diagnozi, pri razširjenem stadiju je po predhodni rasti po letu 2008 opaziti upad, pri razsejanem stadiju je nakazan trend upadanja. Ženske, vključene v program DORA, imajo ob diagnozi nižji stadij in so okoli dve leti mlajše. Povprečen čas do operacije je bil krajši pri ženskah, ki niso bile vključene v program DORA, vendar kaže veliko variabilnost, kar je verjetno posledica odsotnosti ustaljenih in predvidenih procesov obravnave, ki pri organiziranih programih zagotavljajo višjo kakovost. To se odraža tudi pri izračunu preživetja, kjer imajo v vseh stadijih ženske, vključene v program DORA, značilno boljše preživetje kot tiste, ki niso bile vključene v program, ali neodzivnice. Trend umrljivosti kaže upad v celotnem obdobju, primerjava v obdobju uvajanja programa med občinami, ki so imele program DORA ali ne, ne pokaže razlik med skupinama, kar je najverjetneje posledica še prekratkega časa opazovanja. Umrljivost po popolni razširitvi programa je za 17,5 odstotkov nižja (95 % interval zaupanja 3,6–29,5) kot pred uvedbo programa. Tega upada sicer ne moremo pripisati uvedbi programa DORA, sledi pa pričakovanemu trendu zmanjševanja umrljivosti po uvedbi organiziranega presejanja. Gibanje trenda bo potrebno v prihodnje še spremljati. Z uvedbo presejanja smo do leta 2018 prihranili 90,6 let življenja, če bi program DORA na območju vse države uvedli leta 2008, pa bi prihranili 552,7 let (95 % interval zaupanja 106,4–999,0). Zaključki Rezultati glede stadija in starosti ob diagnozi so pričakovani in kažejo na srednjeročno učinkovitost uvedenega organiziranega presejalnega programa. Pričakujemo, da bodo v bodoče, po popolni uvedbi, rezultati še boljši. Kljub temu da je bil čas od diagnoze do operacije v programu DORA nekoliko daljši kot ta čas zunaj programa, so bili izidi v preživetju boljši pri ženskah, vključenih v program DORA, tudi znotraj omejenega stadija. Kljub različnim omejitvam in možnim pristranostim, rezultati raziskave kažejo na dobrobiti organiziranega presejanja za raka dojk v populaciji. Uvajanje novih presejanj ali morebitnih sprememb v presejanju naj bo uvedeno v čim krajšem obdobju na celotnem območju, saj s tem zagotovimo največje koristi brez začasnih sistemskih neenakosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Presejanje za raka dojk, uvajanje, premik stadijev, čas do zdravljenja, umrljivost, preživetje
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-158209 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.05.2024
Število ogledov:67
Število prenosov:11
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Effects of national population based screening for breast cancer on prognostic factors and health outcomes
Izvleček:
Introduction Breast cancer is the most common cancer in women, both in terms of new cases and mortality. The incidence is still increasing. Most of the known risk factors are difficult to address through primary prevention measures, which makes secondary prevention measures, especially screening, all the more important. In 2003, the Council of the EU issued recommendations for the introduction of evidence-based organized cancer screening programmes, including for breast cancer, which were updated in 2022. In 2008, Slovenia started with organized mammography screening for women aged 50–69 every two years. Slovenian Breast Cancer Screening Programme DORA was gradually expanded to cover the entire country by 2018. In this work, we aimed to evaluate the benefits of the introduction of organized screening for breast cancer in the Slovenian population and assess the consequences of the step-wise introduction of the screening programme. Methods In the cohort study, incidence data on breast cancer cases from population-based Slovenian Cancer Registry in the period 1998–2018 was used. For the period 2008–2018 we used also the data on enrollment in the screening programme obtained from the screening registry of the DORA programme. In the target age group of 50–69 years, incidence trends were analyzed, comparing stage at diagnosis, age at diagnosis, first treatment modalities and time from diagnosis to first treatment stratified according to screening programme enrollment status. We also included socio-economic status as an explanatory variable in the regression models. To study mortality, we used data on breast cancer deaths in the period 1998–2019 from the Slovenian Cancer Registry, which we supplemented with data on the roll-out of the DORA programme across municipalities. We examined and compared temporal trends in mortality and the absolute and relative differences before, during and after the introduction of the screening programme between different areas according to the expansion of the DORA programme. We also analyzed net survival by stage and calculated years of life gained during the roll-out period as a result of the introduction of population screening. Results In the 50–69 age group, the time trend analysis of incidence shows an increase in the localized stage of breast cancer, a decline in the regional stage of disease after 2008, following a previous increase, and a downward trend in the distant stage. Women included in the DORA programme have a lower stage at diagnosis and are around two years younger. The mean time to surgery was shorter for women outside the DORA programme, but shows high variability, possibly due to the absence of established treatment processes that ensure higher quality of care in organized screenings. This is also reflected in the calculation of survival, where at all stages, women enrolled in the DORA programme have significantly better survival than those not enrolled in the programme or non-responders. The mortality trend shows a decline throughout the entire period. Comparison of mortality during the roll-out period between municipalities with and without the DORA programme shows no differences between the two groups, most likely due to the follow-up time being too short. The mortality rate after the full roll-out of organized screening is 17.5% lower (95% confidence interval 3.6–29.5) than before the introduction of the programme. This fall can not be directly attributed to introduction of organized screening; thus, it is moving in the expected direction. Trends in mortality should be observed also in the future. The introduction of screening has saved 90.6 years of life by 2018, and if the DORA programme had been implemented nationwide in 2008, it would have saved 552.7 years (95% confidence interval 106.4–999.0). Conclusions The results regarding the stage and age at diagnosis are expected and indicate the medium-term effectiveness of the organized screening programme. We expect that positive results will be even more pronounced in the future, now that organized screening has been fully implemented. Despite the fact that the time from diagnosis to surgery was slightly longer in the DORA programme, survival outcomes were better for women enrolled in the DORA programme, which suggests that the quality of treatment is more important than the speed. Despite limitations and possible biases, results of this research point to the benefits of organized screening for breast cancer in the population. Any changes in screening should be introduced in the shortest possible period across the entire area, as this will ensure the greatest benefit without causing temporary systemic inequalities.

Ključne besede:Breast cancer screening, roll-out, stage shift at diagnosis, time to treatment, mortality, survival

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj