Zdravstvena pismenost in kakovost življenja žensk z rakom dojke : diplomsko delo

Vidmar, Urška (avtor), Kvas, Andreja (mentor), Mlinar, Suzana (recenzent)

Uvod: Rak dojke je najpogostejša oblika raka pri ženskah in predstavlja javnozdravstveni problem. Incidenca se skozi leta vztrajno zvišuje. Zdravstvena pismenost je ključni dejavnik za spodbujanje boljše kakovosti življenja med ženskami z rakom dojk po končanem zdravljenju. Naraščanje bremena raka po svetu zahteva ne le izboljšanje dostopa do zdravljenja, temveč tudi zagotovitev podpore za preživele z rakom dojk. Namen: Namen diplomskega dela je na osnovi pregleda literature raziskati zdravstveno pismenost v povezavi s kakovostjo življenja žensk z rakom dojk po končanem zdravljenju. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom tuje in domače znanstvene ter strokovne literature v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL with full text, ScienceDirect, Cochrane library in na spletnem portalu DiKUL. Med vključitvenimi kriteriji pri iskanju literature smo upoštevali jezik, vrsto članka, časovno omejitev objavljenega članka, dostopnost članka, vsebino naslova in izvlečka ter enovitost. Rezultati: V pregled in analizo smo vključili 10 tujih izvirnih in preglednih znanstvenih člankov. Ugotovili smo, da višja stopnja zdravstvene pismenosti kaže na večjo ozaveščenost in znanje o raku dojk, s poudarkom na potrebi po pripravi programov zdravstvene vzgoje za povečanje stopnje zdravstvene pismenosti. V literaturi je bila potrjena povezava med stopnjo izobrazbe in stopnjo zdravstvene pismenosti ter močna povezava med zdravstveno pismenostjo in sposobnostjo samooskrbe, kjer ženske z višjo stopnjo zdravstvene pismenosti kažejo boljše vedenje glede samooskrbe. Prav tako smo ugotovili, da višja stopnja zdravstvene pismenosti zmanjšuje depresijo in anksioznost ter izboljšuje kakovost življenja žensk z rakom dojk. Razprava in zaključek: Zdravstvena pismenost je ključna pri ženskah, ki se soočajo z rakom dojke, saj je povezana z boljšim razumevanjem bolezni, izboljšanim upravljanjem zdravstvenih informacij in boljšimi odločitvami o zdravljenju. Raziskave kažejo, da ima višja stopnja zdravstvene pismenosti pozitiven učinek na kakovost življenja in boljše zdravstvene izide. Potrebno je nadaljnje raziskovanje za boljše razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na zdravstveno pismenost, ter razvoj učinkovitih intervencij za izboljšanje zdravstvenih izidov pri ženskah z rakom dojke.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, zdravstvena nega, stopnje zdravstvene pismenosti, zdravstvena vzgoja, medicinske sestre, dostop do zdravstvenih informacij
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [U. Vidmar]
• Leto izida: 2024
• Št. strani: 27 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-158155
• UDK: 616-083
• COBISS.SI-ID: 196735491
• Datum objave v RUL: 27.05.2024

VIDMAR, Urška, 2024, Zdravstvena pismenost in kakovost življenja žensk z rakom dojke : diplomsko delo [na spletu]. Diplomsko delo. Ljubljana : U. Vidmar. [Dostopano 26 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=158155

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Health literacy and quality of life of women with breast cancer : diploma work

Izvleček

Introduction: Breast cancer is the most common form of cancer in women and represents a public health issue. The incidence has been steadily increasing over the years. Health literacy is a key factor in promoting better quality of life among women with breast cancer after treatment. The increasing burden of cancer worldwide demands not only improvement in access to treatment but also ensuring support for breast cancer survivors. Purpose: The purpose of the diploma work is to explore health litarcy in relation to the quality of life of women with breast cancer after treatment based on a literature review. Methods: We employed a descriptive method by reviewing foreign and domestic scientific and professional literature in the following databases: PubMed, CINAHL with full text, ScienceDirect, Cochrane Library, and DiKUL. Inclusion criteria for literature search included language, type of articale, publication time limits, article accessibility, title and abstract content and relevance. Results: We included 10 foreign original and review scientific articles in the review and analysis. We found that higher levels of health literacy indicate greater awareness and knowledge of breast cancer, with an emphasis on the need for health education programs to increase health literacy rates. The literature confirmed a connection between the level of education and health literacy and a strong correlation between helath literacy and self-care ability, where women with higher levels of health literacy demonstrate better self-care behaviors. We also found that higher levels of health literacy reduce depression and anxiety and improve the quality of life for women with breast cancer. Discussion and conclusion: Health literacy is crucial for women facing breast cancer as it is associated with a better understanding of the disease, improved management of health information, and better treatment decisions. Research indicates that higher levels of health literacy have a positive effect on quality of life and better health outcomes. Further research is needed to better understand the factors influencing health literacy and the development of effective interventions to improve health outcomes for women with breast cancer.

• Ključne besede: diploma theses, nursing care, health literacy levels, health education, nurses, access to health information