izpis_h1_title_alt

Vpliv gospodarjenja na stabilnost varovalnih gozdov nad glavno cesto Godovič-Idrija : diplomsko delo - univerzitetni študij
Kunc, Katja (Avtor), Diaci, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,92 MB)

Izvleček
Nad glavno cesto Godovič - Idrija smo preučevali stabilnost varovalnih gozdov.Izbrali smo dve ploskvi; eno v gospodarjenem in drugo v negospodarjenemsestoju. Na vsaki ploskvi smo popisali drevje, odmrlo lesno maso, panje ter pomladek. Drevesa smo popisali na dveh ploskvah velikosti 3500m2, pomladek na skupno 70 ploskvicah (1,5 x 1,5 m). Pomladek smo popisali tudi na večji odprti površini na 10 ploskvicah. Stabilnost gozdov zagotavljamoz zadostnim pomlajevanjem, mnogovrstno sestavo ter optimalno - raznomerno zgradbo gozda. Na negospodarjeni ploskvi je bilo pomlajevanje nezadostno. Pomanjkljivo je bilo preraščanje v višje debelinske stopnje. Na gospodarjeni ploskvi je bilo pomladka dovolj. Na odprti površini je problem predstavljala zeliščna plast, ki je zavirala razvoj pomladka. Varovalna funkcija, glede na razdaljo dreves, ki ne sme preseči 40 m, ni bila zagotovljena. Razdalja je presežena, kar pomeni, da padajoče kamenje lahko pridobi visoko hitrost ter rušilno moč. Ocena tveganja za prehod skale skozi sestoj po modelu Rockfor.net za skalo premera enega metra je na obeh ploskvah velika (17-20 %). Predlagana rešitev je zmanjšanje prsnega premera ter povečanje gostote dreves. Gostota drevja je zadostna, če v izračunu upoštevamoše odmrlo stoječe drevje ter panje, oboje višje od prsne višine. Kotovira za padajoče kamenje se lahko uporabi tudi prečno na pobočje padlo drevje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:varovalni gozd, stabilnost, pomlajevanje, raznovrstnost, optimalna zgradba gozda, gospodarjenje, padajoče kamenje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2008
Založnik:[K. Kunc]
Št. strani:XI, 60 str.+pril.
Kraj:Ljubljana
UDK:630*61/62(497.4 Godovič)(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:2285478 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:859
Število prenosov:156
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
Stability of protective forests above the main road Godovič - Idrija was analysed on two research plots. One plot was observed in a managed stand whilethe other in an unmanaged stand. On each plot stand parameters, coarse woody debris, stumps and natural regeneration of tree species were analysed. Trees were registered on two whole plot areas each measuring 3500 m2 while regeneration was observed on 70 subplots (1,5 x 1,5 m). Natural regeneration of tree species was registered also on a larger open surface, on 10 subplots. Ecological stability in protection forests is assured by sufficient natural regeneration, diverse composition of species and optimal forest structure. Regeneration was insufficient on the unmanaged plot. Outgrowing to higher treediameters was not ensured. Regeneration was successful on the managed plot. On the large cleared area a dense ground vegetation obstructed the development of seedlings. On all plots the protective function was not ensuredsince the distance between the trees should not exceed 40 m. Because this distance was exceeded the falling stones could gain high speed and destructive power. Rockfall hazard for a rock of one meter diameter, calculated using Rockfor.net tool, was high on both surfaces (17-20 %). The suggested solution is to reduce the breast diameter and increase the density of trees. The density is sufficient in case that in calculation are consideredalso dead stationary trees and stumps, both higher than breast height. Fallen trees can be positioned transversely to slope thus serving as an obstacle for falling stones.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj