Primerjava oblikoslovnega izrazja v slovenski slovnici J. Toporišiča in v češki akademski slovnici (Mluvnice češtiny) iz leta 1986 je pokazala, da obe slovnici delno uporabljata isto izrazje, ki je bilo prevedeno iz drugih jezikov (latinščine, v slovenščino pogosto iz nemščine). To izrazje se večinoma uporablja za označevanje istih pojmov, izjemoma pa se pojmi, označeni z istim terminom, tudi razlikujejo, kot npr. pridevniški zaimek koliko, mnogo ipd., saj bi besedo koliko češka slovnica opredelila kot prislov in mnogo kot števnik ali prislov, odvisno od skladenjske vloge v konkretni povedi. Obe slovnici uvajata novo izrazje, ki je povezano z različnim metodološkim pristopom k opisu oblikoslovja s funkcijskega vidika - večina terminov se v obeh slovnicah razlikuje (češ.: funkční pøíznak, vyznamová báze ipd.; slov.: samostalniška beseda, pridevniška beseda ipd.). Najopaznejša razlika med slovnicama je v sistematični rabi domačih terminov. Medtem ko slovenska slovnica dosledno uporablja domače izraze in mednarodne izraze navaja samo kot dopolnilo in jih nikoli ne uporablja v razlagah, češka slovnica uporablja pretežno mednarodne termine, čeprav ima na voljo tudi češke ekvivalente, kar je verjetno posledica tako tradicije kot dejstva, da veliko čeških terminov obstaja samo v obliki besedne zveze.
|
