izpis_h1_title_alt

Raznolikost v sposobnosti kopičenja lipidov sevov Saccharomyces cerevisiae glede na njihov izvor
ID Sedlar, Ajda (Avtor), ID Čadež, Neža (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Petrovič, Uroš (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,51 MB)
MD5: 3ABD32F6182B87D89AF8FFE8655BDD77

Izvleček
Pridobivanje proizvodov na osnovi olj trenutno temelji na njihovi izolaciji iz fosilnih virov ali iz rastlin z visoko vsebnostjo triacilglicerolov (TAG). V zadnjih letih je vse več zanimanja za iskanje alternativnih virov olj, kjer kvasovke predstavljajo velik potencial. V preteklosti kvasovka Saccharomyces cerevisiae ni bila prva izbira za produkcijo olj, saj ima večina sevov te vrste relativno nizko vsebnost lipidov. V želji, da bi lahko tudi kvasovke S. cerevisiae uporabili za proizvodnjo olj v industrijskem merilu, potekajo številne raziskave glede možnosti zvišanja stopnje kopičenja TAG tudi pri tej vrsti. V naši raziskavi smo raziskovali, ali obstaja povezava med izvorom in z njim povezanimi fenotipskimi lastnostmi sevov S. cerevisiae, ter sposobnostjo kopičenja založnih lipidov. Najprej smo vseh 70 izbranih sevov identificirali na podlagi nukleotidnega zaporedja regije ITS. Vsebnost založnih lipidov smo določili z barvilom nilsko rdeče in spektrometrijo. Na podlagi rezultatov meritev smo iskali statistično zanesljive povezave med sevi z visoko oziroma nizko vsebnostjo založnih lipidov in (i) okoljem, iz katerega so bili sevi izolirani (olje, vinograd ali gozd); (ii) substrati, s katerega so bili izolirani; (iii) populacijsko skupino oziroma genotipom; (iv) različicami genov, povezanih z lipidnim metabolizmom; ter (v) s fenotipskimi lastnostmi sevov, povezanimi s prilagoditvami na okolje. Pri analizah povezav vsebnosti založnih lipidov z genotipom smo imeli na voljo genomske podatke 38 sevov, s fenotipom pa za 34 sevov. Našli smo seve, ki imajo relativno visoko vsebnost založnih lipidov, kot je na primer sev ZIM 2610, vendar pa nismo našli statistično zanesljivih povezav med vsebnostjo založnih lipidov in zgoraj naštetimi značilnostmi sevov. Sklepamo, da bi bilo za bolj zanesljive rezultate potrebno razširiti nabor sevov in ustvariti bolj enakovredne skupine, kot smo jih uspeli narediti v tej nalogi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Saccharomyces cerevisiae, oljne kvasovke, založni lipidi, okoljski izolati, barvilo nilsko rdeče, spektrometrija, polimorfizem posameznih nukleotidov
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[A. Sedlar]
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-155008 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:579.253.2:582.282.23
COBISS.SI-ID:189283331 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:14.03.2024
Število ogledov:618
Število prenosov:134
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Variability between Saccharomyces cerevisiae yeast strains of different origin in their ability to accumulate lipids
Izvleček:
The production of oil-based products currently relies on fossil resources or plants with a high triacylglycerol (TAG) content. In recent years, interest in alternative oil sources has increased, with yeasts being seen as having great potential. Of these, the yeast Saccharomyces cerevisiae was not the first choice for the production of oils due to its relatively low storage lipid content. In an effort to use also this species as a source for single-cell oils for industrial applications, research efforts have focused on increasing TAG accumulation in S. cerevisiae. In our study, we investigated the correlation between the origin, selected phenotypic characteristics and the ability to accumulate storage lipids of S. cerevisiae strains isolated from different substrates. The selected 70 strains were identified by ITS region sequencing. The storage lipid content was determined using Nile red dye and spectrometry. Based on these results, statistically significant associations between lipid accumulation of strains and the environments (oil, vineyard or forest) or substrates from which the strains had been isolated were determined. Correlations of lipid content with clade or genotype, variations in genes related to lipid metabolism, and phenotypic traits related to strain adaptation to the environment were also examined. When analysing the relationship between the storage lipid content and the genotype/phenotype of the strains, we had genomic data for 38 strains and phenotypic data for 34 strains. For the strains with relatively high storage lipid content, e.g. strain ZIM 2610, we could not find any statistically reliable correlations with the above-mentioned strain characteristics. We conclude that for more reliable results it would be necessary to expand the set of strains and form more equivalent groups.

Ključne besede:Saccharomyces cerevisiae, oleaginous yeasts, storage lipids, environmental isolates, Nile Red dye, spectrometry, single nucleotide polymorphisms

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj