izpis_h1_title_alt

Problematika poškodb od jelenjadi zaradi obgrizenja in lupljenja drevja ter ukrepi za njihovo preprečevanje v OE Bled ZG : diplomsko delo (visokošolski strokovni študij)
Žemva, Andrej (Avtor), Adamič, Miha (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/vs_zemva_andrej.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V nalogi so predstavljeni glavni vzroki za nastanek poškodb lupljenja in obgrizenja od jelenjadi ter ukrepi za njihovo preprečevanje. Dolgoročno so najučinkovitejši biološki ukrepi. V primerih, kjer je gozd že toliko poškodovan, da z biološkimi ukrepi ne moremo več vzpostaviti primernega stanjav gozdu, se poslužujemo tehničnih ukrepov. Na dveh lokacijah smo izvajali tehnično zaščito, in sicer v revirju Radovna (Mežakla) smo individualno zaščitili okoli 110 smrekovih debel z namazom Cervostop in v revirju Ribno (Jelovica) postavili kolektivno zaščito z žično ograjo. Analizirali smo stroške, nastale z tehnično zaščito na OE Bled, in ugotovili, da je pri individualni zaščiti z Cervostopom material dražji od izvedbe dela, pri kolektivni zaščiti z mrežo pa je delo oziroma postavljanje ograje dražje od materiala mreže. Iz zbranih podatkov revirnih gozdarjev o poškodovanosti gozdnega drevja za leta 2003, 2005 in 2006 smo ugotovili, da je največ poškodovanosti prve stopnje in večina od obgrizanja, manj od lupljenja. Na OE Bled se povečuje odstrel jelenjadi, tako da se posledično po zbranih podatkih tudi škode zaradi jelenjadi zmanjšujejo. S tem pa problem še ni rešen, ker so poškodovani sestoji ostali oziroma so bili sanirani in posledice se bodo zlasti v mladih sestojih kazale še po preteku ene proizvodne dobe.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:jelenjad, obgrizenje, poškodbe drevja, Bled
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2007
Založnik:[A. Žemva]
Št. strani:IX, 50 f.
Kraj:Ljubljana
UDK:630*45+630*41(497.4 Bled)(041.2)=163.6
COBISS.SI-ID:2121638 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:598
Število prenosov:117
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
This project presents the main reasons for damage caused by red deer strippingand nibbling tree bark, as well as measures taken to prevent this. Biological measures have proved to be most effective in the long term. In cases where the forest has been damaged to such an extent that biological measures can no longer be used to adequately restore the forest, we must use technical measures. We carried out technical protection on two locations: in the Radovna (Mežakla) area we applied Cervostop to around 110 pine tree trunksand in the Ribno (Jelovica) area we set up collective protection with a wire fence. We analysed the cost of using technical protection in the regionalunit of Bled and concluded that for individual protection with Cervostop the material was more expensive than the labour involved. With collective protection using a wire fence, meanwhile, the cost of putting up the fence is more expensive than the fencing material. From statistics gathered by foresters on damage to forest trees in the years 2003, 2005 and 2006, we concluded that most damage is on the first level, mostly from nibbling, while there is little evidence of bark stripping. The killing off ofred deer within the regional unit of Bled is increasing which is why the recorded amount of damage caused by deer is decreasing. This does not, however, mean that the problem has been solved as the damaged areas of forest have remained. In some cases they have been repaired but the consequences willstill be obvious at the end of one period of production, especially in theyounger plantations.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj