izpis_h1_title_alt

O skupinskem in snovalnem ustvarjanju v slovenskem gledališču
ID Milohnić, Aldo (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (319,22 KB)
MD5: A373A8F0BDD232A5EB834E4B00949D0A
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://www.slogi.si/publikacije/amfiteater-9-1/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V prvem delu prispevka avtor analizira pojav režiserja in spremembe njegovega položaja v slovenskem gledališču od druge polovice 19. stoletja do danes. V tem kontekstu ga še posebej zanimajo premene gledališke režije, ki so se zgodile v drugi polovici 20. stoletja s pojavom skupinskega gledališča. Avtor metodološko kombinira zgodovinsko in primerjalno analizo, saj ti procesi potekajo še danes, ko se čedalje pogosteje govori in piše o "snovalnem gledališču" in drugih oblikah gledališkega ustvarjanja, ki se oddaljujejo od konvencionalnega postopka, po katerem dramatik napiše dramsko besedilo kot literarno umetnino, režiser pa jo prevede v gledališko umetnino. V sodobnem slovenskem gledališču je vse več predstav, kjer vnaprej napisano dramsko besedilo ni ključno za končni produkt ustvarjalnega procesa. Najpogosteje uporabljana izraza, ki označujeta to vrsto predstav, sta "po motivih" in "avtorski projekt". Čeprav izraza nista sinonima in ju ni mogoče enačiti, oba implicirata tako imenovani "snovalni" tip gledališča. Avtor primerja skupinsko s snovalnim načinom ustvarjanja in opozori, da gre za praksi, ki sicer lahko potekata vzporedno, vendar ju ne moremo enačiti. Premislek o razmerju med skupinskim in snovalnim v sodobnem gledališču zgosti v ugotovitvi, da je za skupinsko gledališče konstitutivno specifično razmerje med ustvarjalno skupino in pozicijo režiserja, medtem ko je za snovalno gledališče ključno razmerje med ustvarjalno skupino in pozicijo dramatika. Na koncu se dotakne tudi povezav med postdramskim in postrežijskim gledališčem ter pojava ustvarjalne skupine kot kolektivne subjektivitete.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovensko gledališče, skupinsko ustvarjanje, snovalno gledališče, eksperimentalno gledališče, režijsko gledališče, postrežijsko gledališče
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:AGRFT - Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2021
Št. strani:Str. 68-82, 84-87
Številčenje:Letn. 9, št. 1
PID:20.500.12556/RUL-154864 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:792.07.971.2.027(497.4)
ISSN pri članku:1855-4539
DOI:10.51937/Amfiteater-2021-1/68-87 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:68161283 Povezava se odpre v novem oknu
Avtorske pravice:
Podatek o licenci CC BY 4.0 je naveden na pristajalni strani članka oz. številke revije (glej izvorni URL zgoraj). (Datum opombe: 6. 3. 2024)
Datum objave v RUL:06.03.2024
Število ogledov:108
Število prenosov:20
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Amfiteater : revija za teorijo scenskih umetnosti = journal of performing arts theory
Založnik:Slovenski gledališki inštitut, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo
ISSN:1855-4539
COBISS.SI-ID:239685632 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:On collective and devised creation in Slovenian theatre
Izvleček:
In the first part of the article, the author analyses the appearance of the director and the changes in his position in Slovenian theatre from the second half of the 19$^{th}$ century to the present day. In this context, he is particularly interested in the changes in theatre directing that took place in the second half of the 20$^{th}$ century with the emergence of collective theatre. The author methodologically combines historical and comparative analysis, as these processes still take place today, when devised theatre and other forms of theatrical creation are increasingly spoken and written about, moving away from the conventional process by which a playwright writes a dramatic text as a literary work of art and the director then transforms it into a theatrical work of art. There are more and more performances in contemporary Slovenian theatre in which a pre-written dramatic text is not crucial for the final product of the creative process. The two most commonly used terms for this type of performance are po motivih (based on the motifs) and avtorski projekt (auteur performance). Although the terms are not synonymous, both terms imply a devised type of theatre. The author compares group creation with the devised way of creating and points out that although these are practices that can take place in parallel, they cannot be equated. The author concludes that for collective theatre, the specific relationship between the creative group and the director's position is constitutive. In contrast, for devised theatre, the relationship between the creative group and the playwright's position is crucial. Finally, the author also touches on the connections between postdramatic and post-directors' theatre and the emergence of the creative group as a collective subjectivity.

Ključne besede:Slovenian theatre, collective creation, devised theatre, experimental theatre, directors' theatre, post-directors' theatre

Projekti

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0376
Naslov:Gledališke in medumetnostne raziskave

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj