izpis_h1_title_alt

Tehnologija izdelave in vzdrževanja karte gozdnih sestojev : diplomsko delo (univerzitetni študij)
Skudnik, Mitja (Avtor), Hladnik, David (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_skudnik_mitja.pdf Novo okno

Izvleček
Predstavili smo tehnologijo izdelave sestojne karte z digitalnim stereoploterjem Digital Images, Analytical Plotter (DiAP). S stereoploterjem smo izdelali sestojni karti za testni območji in sicer na Pokljuki (173 ha) inv Leskovi dolini (187 ha). Izdelali smo fotointerpretacijski ključ (zgradba gozda, razvojna faza, mešanost, oblika mešanosti, sklep in zastornost), na podlagi katerega smo gozd razmejevali v sestoje. Pri kartiranju sestojev smo upoštevali minimalno površino 0,5 ha. V primeru mladovja predlagamo manjšo minimalno površino in sicer 0,1 ha. Obe novi sestojni karti smo primerjali z obstoječima kartama za omenjeni območji ter skladno s standardom ISO 19113 starim kartam ocenili kakovost prostorskega podatkovnega niza. Ugotovili smo, da je sestojna karta na Pokljuki ustrezne kakovosti. Pri sestojni karti Leskove doline smo opazili nekatere pomanjkljivosti predvsem pri tematski natančnosti, saj so gozdarski strokovnjaki po naših ocenah nekaj sestojev neutemeljeno uvrstili med posamično do šopasto raznomerne (tudi prebiralne). Pri 80 % sestojev manjka tudi ocena sestojnega sklepa. Izdelovanje sestojnih kart brez stereoskopskega opazovanja prostorskega modela je nezanesljivo, saj je uporabnost takšnih kart pogosto omejena. Z natančno izdelano prvo sestojno karto zagotovimo tudi njeno lažje in cenejše vzdrževanje. Pri vzdrževanju stare sestojne karte bi popravili le tiste linije, kjer so se meje sestojev v desetih letih spremenile, v nasprotnem primeru se po potrebi popravi le šifra sestoja. Uporabnost sestojne karte se bo z leti še povečala. Pomen se že kažejo pri načrtovanju v gozdarstvu, vse večje zahteve pa prihajajo tudi s strani varovanja okolja in spremljanja stanja različnih habitatnih tipov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:sestoji, sestojne karte, geografski informacijski sistem, fotointerpretacija, gozdnogospodarsko načrtovanje, gozdnogojitveno načrtovanje, GIS
Vrsta gradiva:Diplomsko delo (m5)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2007
Založnik:[M. Skudnik]
Št. strani:X, 103 f.
Kraj:Ljubljana
UDK:630*58:630*56+630*62(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:2116774 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:454
Število prenosov:157
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na: Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Neznan jezik
Izvleček:
Forest stand mapping with digital stereoplotter Digital Images, Analytical Plotter (DiAP) is presented. Two forest stand maps were created with the stereoplotter for Pokljuka (173 ha) and Leskova dolina (187 ha) test areas. Forest was delineated into stands with the use of photo interpretation key, which was based on stand structure, development stage, type and form of stand mixtures, canopy closure and canopy cover. Minimal area of 0,5 ha was considered during the mapping of forest stands, but in the case of young growth smaller minimal area (0,1 ha) has been suggested. Newly made forest stand maps were compared to already existed maps for our test areas. Furthermore, the quality of spatial data set in the existent maps was estimated in accordance to ISO 19113 standard. The estimation revealed adequate quality for forest stand map for Pokljuka, while some deficiencies were noticed in the map for Leskova dolina. Numerous errors and reduced usage of forest stand maps are present when mapping is made without the stereoscopical observation of spatial model. Exact creation of the first forest stand map ensures easier and reasonable maintenance. We suggest the correction of those lines in older forest stand maps, where stand borders havebeen changed in the last ten years, in other cases just the code number offorest stand should be corrected when necessary. We expect that the applicability of stand maps will increase during the next years. The usefulness of stand maps has already been proved in the forest management and there are some possibilities of using them in terms of biodiversity monitoring.


Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj