izpis_h1_title_alt

Politološka analiza trajnostnosti v slovenski elektroenergetski areni : doktorska disertacija
ID Poglajen, Črt (Avtor), ID Lukšič, Andrej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Tekavčič, Metka (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (11,73 MB)
MD5: 7D54040FE19BFD8EF94247B01FDD8F89

Izvleček
Slovenska energetska tranzicija ni skladna s temeljnimi načeli zelene transformacije. Rečemo lahko celo več. Skladna ni niti s temeljnimi načeli evropskega zelenega sporazuma. Državljanov in državljank namreč ne vključuje v oblikovanje politik na enakovreden in vključujoč način, kar je sicer prva zahteva nove razvojne paradigme S prevladujočo (liberalno-potrošniško) politično kulturo slovenska energetska politika nespremenjena ostaja na treh ključnih ravneh. Na ravni osnovnega razumevanja demokracije kot temeljnega političnega procesa, na ravni razumevanja vloge in pomena javnosti v kontekstu prehoda v tranjnostnost in na ravni samega oblikovanja odločitev. Da bi to trditev preverili, smo uporabili analizo temeljnih energetskih dokumentov. Proučili smo prakse in načine sprejemanja energetskih politik. In spregovorili z ljudmi, ki zastopajo državo, najmočnejša energetska podjetja, nevladne organizacije in znanost. Pričujoča raziskava trditev, da slovenska energetska politika trenutno energetsko tranzicijo razume na enak način, kot je razumela pretekle, potrjuje preko odgovora na temeljna razvojna vprašanja, kot so: »Čemu z institucionalnimi orodji, ki so bila razvita preden smo se začeli zavedati obsega in resnosti podnebnih sprememb, ni mogoče naslavljati problemov trajnostnosti?«, »Zakaj civilna družba vladi očita, da participacija ostaja zgolj mrtva črka na papirju in da je obstoječo javno obravnavo zakonskih predlogov, ki naslavljajo energetsko politiko, težko na kakršen koli način predstaviti kot resno vključevanje javnosti?« In naposled: »Zakaj legalistični okvir oblikovanja politik, akterje, ki so ključni za trajnostni prehod ločuje in med njimi ustvarja konflikt, namesto, da bi jih povezoval in spodbujal razumevanje?«. Rečemo torej lahko, da Slovenija na ravni energetske transformacije svojo pot v smeri trajnostnosti ne le odlaga, ampak si jo dejansko čedalje bolj otežuje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:energetska politika, razvojna paradigma zelene transformacije, model deliberativne demokracije, močna ekološka modernizacija, energetska tranzicija, participacija javnosti, deliberacija
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Č. Poglajen
Leto izida:2024
Št. strani:395 str.
PID:20.500.12556/RUL-154161 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:620.9:32(497.4)(043.3)
COBISS.SI-ID:183288067 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.01.2024
Število ogledov:283
Število prenosov:54
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Political analysis of sustainability in the Slovenian electricity arena
Izvleček:
Slovenian energy transition is not consistent with the principal goals of green transformation. It is possible to stipulate that claim and say that Slovenian energy transition is not consistent even with basic principles of the European Green Deal. It does not include citizens in an even and encouraging way, which is the first requirement of the new developmental paradigm. It does not work on effectively motivating the public to actively transition to sustainability. With an unchanged (liberal consumerist) political culture, Slovenian energy policy remains unchanged on three key levels. At the level of basic understanding of democracy, at the level of understanding the role and importance of the public in the context of the transition to sustainability, and at the level of decision-making itself. In order to verify this claim, we turned to the analysis of fundamental energy documents. We studied the practices and ways of adopting energy policies. And talked to people representing the country, the most powerful energy companies, non-governmental organizations and science. The present research thus proves in a consistent, systematic way that Slovenian energy policy understands the current energy transition in the same way as it understood the past. Therefore, it does not ask fundamental development questions, such as: »Why is it not possible to address the problems of sustainability with institutional tools that were developed before we began to realize the extent and severity of climate change?« »Why is civil society saying that participation remains just a dull, unfulfilled set of letters on paper and that the existing public consideration of legislative proposals addressing energy policy is difficult to take as serious involvement of the public?« And finally: »Why does the legalistic policy-making framework separate and create conflict between the actors who are key to a sustainable transition, instead of connecting them and promoting understanding?« It could be said that Slovenia is not only delaying its path towards sustainability at the level of energy transformation, but is actually making it more and more difficult to reach.

Ključne besede:energy policy, development paradigm of green transformation, model of deliberative democracy, strong ecological modernization, energy transition, public participation, deliberation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj