izpis_h1_title_alt

Mednarodnopravni vidika spora med Grčijo in Turčijo v Egejskem morju s poudarkom na pravu morja
ID Glavaš, Eva (Avtor), ID Kovič Dine, Maša (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,77 MB)
MD5: 0A829B486947D48ABC99517D68F6801A

Izvleček
Egejsko morje leži v severovzhodnem delu Sredozemskega morja, obkroženo z obalama Turčije in Grčije. Njegova unikatna geografska struktura, prisotnost velikega števila različnih otokov, zgodovinski razvoj meddržavnih odnosov in sprejetih mednarodnih pogodb, ki urejajo to morsko območje, so pripeljali do tega, da gre za enega izmed najkompleksnejših primerov potencialne razmejitve morskih pasov na področju prava morja. Namen te magistrske naloge je predstaviti mednarodni spor med Grčijo in Turčijo v Egejskem morju s poudarkom na področju prava morja, nasloviti najpomembnejša odprta in nerešena vprašanja med državama (tj. širina in razmejitev teritorialnega morja, zračni prostor nad teritorialnim morjem, letalsko informativno območje, območja iskanja in reševanja, razmejitev izključne ekonomske cone in epikontinentalnega pasu, suverenost nad določenimi egejskimi otoki in demilitarizacija vzhodnih egejskih otokov) ter predstaviti kakšna stališča ima vsaka od obeh držav glede le-teh. Pri tem sporu je zanimiva tudi vloga Konvencije Združenih narodov o pravu morja (UNCLOS). Gre za mednarodno pogodbo, ki celovito ureja področje prava morja, njen sprejem pa predstavlja pomembno pridobitev v razvoju prava morja in mednarodnega prava na sploh. Grčija se kot država pogodbenica pri razmejitvi teritorialnega morja, izključne ekonomske cone in epikontinentalnega pasu v Egejskem morju sklicuje na njene pravne norme, medtem ko je Turčija ena izmed redkih držav mednarodne skupnosti, ki niso pristopile k tej mednarodni pogodbi. To pomeni, da je pri potencialnem reševanju spora v Egejskem morju njene pravne določbe praviloma ne bi zavezovale, z izjemo tistih, ki imajo značaj mednarodnega običajnega prava, če se pri njihovi uporabi ne bi sklicevala na institut stalnega ugovora. Vendar tudi tiste pravne norme UNCLOS, ki so prešle v mednarodno običajno pravo, velikokrat ne nudijo dovolj jasnih in učinkovitih rešitev za razmejitev spornih morskih območij Egejskega morja. Turčija in Grčija sta zavezani s splošnim načelom mirnega reševanja sporov iz Ustanovne listine Združenih narodov in lahko prosto izbirata med vsemi razpoložljivimi sredstvi za mirno reševanje sporov po mednarodnem pravu. Zaenkrat nobeno izmed obstoječih mednarodnih sodišč ali tribunalov nima pravne podlage za odločanje o tem sporu. Do tega lahko pride samo, če se državi soglasno odločita za sodno reševanje spora, lahko pa tudi sami dosežeta dogovor o odprtih vprašanjih. Usoda konkretnega spora je torej odvisna predvsem od politične volje sprtih strani.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Grčija, Turčija, Egejsko morje, Sredozemsko morje, spor, razmejitev morskih pasov, mednarodno pravo, pravo morja, UNCLOS, reševanje spora.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2024
PID:20.500.12556/RUL-153486 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:180981251 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:10.01.2024
Število ogledov:1017
Število prenosov:86
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:International law aspects of the dispute between Greece and Turkey in the Aegean Sea with an emphasis on the law of the sea
Izvleček:
The Aegean Sea is located in the north-eastern part of the Mediterranean Sea, surrounded by the coasts of Turkey and Greece. Its unique geographical structure, the presence of a large number of different islands, the historical development of inter-state relations and the international treaties, adopted to regulate this maritime area, have led to one of the most complex cases of potential delimitation of maritime zones in the field of the law of the sea. The aim of this master's thesis is to present the international dispute between Greece and Turkey in the Aegean Sea with an emphasis on the law of the sea, to address the most important outstanding and unresolved issues between the two countries (i.e. the width and delimitation of the territorial sea, the airspace above the territorial sea, the flight information region, the search and rescue zones, the delimitation of the EEZ and the continental shelf, the sovereignty over certain Aegean islands and the demilitarisation of the Eastern Aegean islands), and to outline the positions of each of the two countries with regard to these issues. The role of the United Nations Convention on the Law of the Sea (UNCLOS) in this dispute is also interesting. It is an international treaty that comprehensively regulates the law of the sea, its adoption represents an important development in the law of the sea and international law in general. Greece, as a state party, refers to its norms for the delimitation of the territorial sea, the exclusive economic zone and the continental shelf in the Aegean Sea, while Turkey is one of the few States of the international community that has not acceded to this international treaty. This means that it is not bound by its legal provisions in the settlement of the Aegean dispute, with the exception of those which have the character of customary international law, if it does not refer to being the persistent objector in their application. However, even those UNCLOS norms which have been transformed into customary international law often do not provide sufficiently clear and effective solutions for the delimitation of the disputed maritime areas of the Aegean Sea. Turkey and Greece are bound by the general principle of the peaceful settlement of disputes from the Charter of the United Nations and are free to choose among all options available under international law for peaceful settlement of their dispute. For now none of the existing international courts or tribunals has legal basis to adjudicate on this dispute. This can only happen if the two countries unanimously decide to settle this dispute in court, or if they reach an agreement on the unsolved issues themselves. The fate of a particular dispute therefore depends primarily on the political will of the parties in dispute.

Ključne besede:Greece, Turkey, Aegean Sea, Mediterranean Sea, dispute, delimitation of maritime zones, international law, law of the sea, UNCLOS, dispute settlement.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj