Vpliv delovnih obremenitev na kakovost dela in zasebnega življenja medicinskih sester pri delu s pacienti s covidom-19 : magistrsko delo

Brenčič, Adrijana (avtor), Čehovin Zajc, Jožica (mentor), Milavec Kapun, Marija (komentor), Domajnko, Barbara (recenzent)

Uvod: Obremenitev izvajalcev zdravstvene nege se je v času epidemije covida-19 v Sloveniji zelo povečala in imela posledice tudi na njihova druga področja življenja. Namen magistrskega dela je raziskati doživljanje delovnih obremenitev na kakovost dela in zasebnega življenja ter motivacijo izvajalcev zdravstvene nege pri oskrbi pacientov s covidom-19 v času epidemije covida-19 v Sloveniji. Metoda: Uporabili smo kvalitativni pristop in izvedli polstrukturiran poglobljen intervju z 20 izvajalci zdravstvene nege s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Ljubljana in z drugih matičnih oddelkov Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, ki so v času epidemije covida-19 delali v enoti intenzivne nege, kjer so se zdravili pacienti s covidom-19. Intervjuji so bili zvočno posneti in transkribirani. Narejena je bila kvalitativna analiza vsebine. Rezultati: Ugotavljamo povečanje psihičnih obremenitev in začetnega strahu pred okužbo s covidom-19 ter spremembe v preživljanju prostega časa zaposlenih. Razlik v kakovosti dela in usklajevanju delovnega in zasebnega življenja glede na izobrazbo nismo ugotovili, prav tako ne razlik pri usklajevanju delovnega in zasebnega življenja glede na matičnost oddelka. Višja kakovost dela je bila prepoznana med zaposlenimi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Tako interni kot eksterni motivacijski dejavniki so bili prisotni za vztrajanje pri delu na covid oddelku, poročali so o precej visokem zadovoljstvu pri delu. Skoraj vsi se v prihodnosti vidijo v tem poklicu, več kot polovica si želi menjave delovnega mesta. Razprava in zaključek: Čeprav druge raziskave ugotavljajo slabšo kakovost zdravstvene nege ob daljših delovnikih, rezultati naše raziskave kljub močnemu povečanju obremenjenosti izvajalcev zdravstvenih delavcev med epidemijo tega ne kažejo. Pozitivnejše rezultate lahko deloma pripišemo subjektivnemu samoocenjevanju in uporabi psihološke taktike, ki je intervjuvanim izvajalcem zdravstvene nege v času epidemije pomagala, da so lažje premagovali izzive usklajevanja delovnega in zasebnega življenja. Ne glede na relativno dobro samooceno kakovosti dela in zasebnega življenja naša raziskava kaže na nujno potrebo po povečanju števila usposobljenih izvajalcev zdravstvene nege. Premostitev kadrovske nedohranjenosti je ključna tako za kakovostno usklajevanje delovnega in zasebnega življenja kot tudi za motivacijo, da bodo zaposleni ostali na najzahtevnejših delovnih mestih, kot so enote intenzivne nege.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: magistrska dela, zdravstvena nega, epidemija, covid-19, taktike usklajevanja dela in zasebnega življenja
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [A. Brenčič]
• Leto izida: 2023
• Št. strani: 93 str., [9] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-152877
• UDK: 616-083
• COBISS.SI-ID: 176770307
• Datum objave v RUL: 10.12.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The effect of workloads on the quality of the nurses work and private life while working with covid-19 patients : master thesis

Izvleček

Introduction: The workload of healthcare providers has increased dramatically during the epidemic of COVID-19 in Slovenia and had consequences for other areas of their lives. This master's thesis aims to investigate the impact of workload on the quality of work and private life and the motivation of healthcare providers in caring for patients with COVID-19 during the epidemic in Slovenia. Method: We used a qualitative approach and conducted semi-structured in-depth interviews with 20 healthcare providers from the Clinic for Infectious Diseases and Febrile Conditions Ljubljana and from other departments of the University Medical Centre Ljubljana, who worked in intensive care units treating patients with COVID 19 during the epidemic. The interviews were audio-recorded, transcribed, and a qualitative content analysis was conducted. Results: There was an increase in psychological burden, initial fear of infection with COVID-19, and changes in employees' leisure time. We found no differences in quality of work and work-life balance according to education, no differences in work-life balance according to department. Higher quality of work was identified among employees in the Clinic for Infectious Diseases and Febrile Conditions. Both intrinsic and extrinsic motivators were present for persisting in the COVID department, and a relatively high level of job satisfaction was reported. Almost all see themselves in the profession in the future, and more than half want to change jobs. Discussion and conclusion: Although other studies have found poorer quality of care during longer working hours, the results of our study do not show this despite a sharp increase in the workload of healthcare providers during the epidemic. The more positive results can be partly attributed to subjective self-assessment and psychological tactics that helped the interviewed healthcare workers cope better with work-life balance challenges during the epidemic. Even with the relatively good self-assessment of work-life quality, our study points to an urgent need to increase the number of trained healthcare providers. Overcoming staffing shortages is crucial for both quality work-life balance and motivating staff to stay in more demanding jobs such as intensive care units.

• Ključne besede: master theses, nursing care, epidemic, COVID-19, work-life balance tactics