Učinki pripovedne perspektive na identifikacijo, čustvovanje in zatopljenost v branje leposlovja : magistrsko delo

Vidmar, Sara (avtor), Avsec, Andreja (mentor)

Ena ključnih značilnosti zgodb je izbira pripovedne perspektive. Prejšnje študije so pokazale različne učinke perspektive in manipuliranja demografskih spremenljivk na subjektivno izkušnjo branja, kjer prvoosebna perspektiva in podobnost med bralcem ter književnim likom delujeta na povečano identifikacijo s predstavljenim likom, zatopljenost v zgodbo in čustveno vpletenost. Kljub pogostemu preučevanju pa še ni bilo izvedene raziskave, ki bi hkrati preverjala učinek pripovedne perspektive v primeru ujemanja spola lika in spola bralca. Konstrukti identifikacije, zatopljenosti in čustvovanja so si tudi precej podobni, zato ostaja nejasno, kakšni so njihovi medsebojni odnosi. V magistrski nalogi me je zanimal učinek pripovedne perspektive in skladnosti spola lika s spolom bralca. Udeleženci (N = 208) so naključno prebrali eno izmed štirih različic kratke zgodbe, ki so se med seboj razlikovale glede na slovnično osebo pripovedne perspektive (1. ali 3. oseba) in spola osrednjega lika (moški ali ženski zaimki). Z izvedbo 2 (pripovedna perspektiva) x 2 (spol bralca) x 2 (spol lika) eksperimentalnega načrta sem želela preveriti, ali prvoosebna pripoved v primeru skladnosti spola bralca s spolom književnega lika vpliva na večjo identifikacijo, zatopljenost in spremembo v čustvovanju pred branjem kratke zgodbe in po njem. Rezultati so pokazali, da so se bralci bolj identificirali z moškim likom v primeru branja iz tretjeosebne perspektive, bralke pa so se bolj identificirale z ženskim likom v primeru branja iz prvoosebne pripovedi. Ženske so se tudi bolj zatopile v zgodbo, čeprav ni bilo učinka pripovedne perspektive in spola lika na zatopljenost. V nasprotju s pričakovanji ni bilo nobenega učinka neodvisnih spremenljivk na čustvovanje, kljub dobljeni spremembi v čustvovanju pred branjem in po njem. Poleg tega je identifikacija posredno in neposredno napovedovala zatopljenost, neposredno sta zatopljenost napovedovali še spremenljivki pozitivnega čustvovanja in zanosa. Ti rezultati poudarjajo specifično obdelavo pripovedne perspektive in kažejo, da so lastnosti bralca pomembnejše od formalnih značilnosti besedila.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: identifikacija, zatopljenost, čustvovanje, pripovedna perspektiva, spol
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [S. Vidmar]
• Leto izida: 2023
• Št. strani: 68 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-152002
• UDK: 159.942:028(043.2)
• COBISS.SI-ID: 173773571
• Datum objave v RUL: 27.10.2023

VIDMAR, Sara, 2023, Učinki pripovedne perspektive na identifikacijo, čustvovanje in zatopljenost v branje leposlovja : magistrsko delo [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : S. Vidmar. [Dostopano 5 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=152002

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The effect of narrative perspective on identification, emotion, and absorption during fiction reading

Izvleček

One of the key features of stories is the choice of narrative perspective. Previous studies have shown different effects of perspective and manipulation of demographic variables on the subjective experience of reading, where the first-person perspective and similarity between the reader and literary character increase identification with the character, absorption in the story, and emotional involvement. Despite their frequent study, no research has yet been conducted that simultaneously examined the effect of narrative perspective in the case of a matching condition between the character's gender and reader's gender. Furthermore, it remains unclear how identification, absorption, and emotion are related to one another. In the current study, participants (N = 208) were randomly assigned to read one of four versions of a short story. Versions differed in the grammatical person of the narrative perspective (1st or 3rd person) and gender of the main character (i.e. male or female pronouns). By conducting a 2 (narrative perspective) x 2 (reader's gender) x 2 (character's gender) experimental design, I wanted to check whether the first-person narrative and the matching gender condition evoked greater identification, absorption, and a change in emotions. The results showed that men identified more with the male character in the case of reading from the third-person perspective, while women identified more with the female character in the case of reading from the first-person narrative. Women were also more absorbed, although there was no effect of narrative perspective and character's gender. Contrary to expectations, there was no effect of independent variables on emotion, despite the obtained change in emotion before and after reading. In addition, identification indirectly and directly predicted absorption, which was also directly predicted by positive emotion and flow. These results underscore the specific processing of narrative perspective and suggest that reader characteristics may be more important than formal text features.

• Ključne besede: identification, absorption, emotion, narrative perspective, gender