izpis_h1_title_alt

Vrednotenje obremenitve slovenskih vod s hormoni in izbranimi motilci endokrinega sistema
ID Grobin, Andrej (Avtor), ID Trontelj, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Roškar, Robert (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka. Vsebina dokumenta nedostopna do 25.09.2024.
MD5: 1D42A3B820A46BB3064AD67400DEAE07

Izvleček
V okviru doktorske naloge smo celovito obravnavali problematiko obremenitve okolja s hormoni in nekaterimi drugimi pomembnimi kemičnimi motilci endokrinega sistema (KMES). Ugotovili smo, da so pomanjkljivi podatki o pojavnosti mnogih spojin in ekotoksikološkem potencialu (EP), še posebej sinteznih steroidov (SS). Na primeru bisfenola B smo pokazali, da je njegov EP podcenjen za vsaj štiri velikostne razrede. Zato smo za vrednotenje pojavnosti v okolju razvili ultra občutljivo analizno metodo za kvantitativno določanje prisotnosti kar 25 različnih KMES iz skupin naravnih hormonov, SS ter bisfenolov. Metodo smo validirali po obsežnem protokolu, ki smo ga predlagali za vpeljavo v validacijo tudi drugih okoljskih analiznih metod. Analizirali smo 36 vzorcev odpadnih in 33 povezanih rečnih vod (RV) in pri tem uspešno kvantificirali 16 KMES, z najvišjimi koncentracijami bisfenolov S, A in F ter estriola in klormadinona. Koncentracije nad priporočenimi varnimi vrednostmi smo določili tudi za estradiol in etinil estradiol. Čistilne naprave so v splošnem uspešne pri odstranjevanju večine KMES, a vseeno dosegajo v povprečju le 36 % uspešno zmanjšanje hormonske aktivnosti. Prisotnost BPA, estradiola, BPS in estrona predstavlja veliko tveganje v večini, prisotnost SS pa v desetini vzorcev RV. V obsežni študiji smo analizirali še 130 vzorcev RV in določili povišanje obremenitve s KMES, ki sledi letnemu ciklu, pri čemer je obremenitev vod pozimi kar šestkrat višja od spomladanske. Pokazali smo tudi, da šest spojin z našega nabora v okolju predstavlja tveganje, ki je višje od visokega tveganja za vsaj dva velikostna razreda. Določili smo tudi, da prisotnost BPS v pitnih vodah predstavlja visoko tveganje v kar dveh tretjinah od 25-ih testiranih vzorcev. Na celični liniji hER?-HeLa-9903 smo ob uporabi modela aditivnih koncentracij (MAK) pokazali, da sledijo estrogenski učinki zmesi MAK, med tem ko okoljski vodni vzorci izkazujejo manjšo učinkovitost od pričakovane. Pokazali smo tudi, da zmes spojin pri koncentracijah, kjer njihov učinek posamezno ni pričakovan, izkazuje merljive učinke. Na primeru modelne spojine noretindrona smo proučevali delovanje treh različnih naprednih oksidacijskih tehnik za razgradnjo in pri tem izvedli še karakterizacijo pretvorbenih produktov (PP), ki v postopku razgradnje nastanejo. Vse tri tehnike so bile učinkovite v zmanjšanju začetne koncentracije noretindrona, a so tretirani vzorci v in vitro testu pokazali zgolj delno znižanje ali celo povišanje estrogenske aktivnosti. Pri tem smo predpostavili in eksperimentalno potrdili nastanek 17-ih PP, za katere smo kot prvi s pomočjo in silico metod pokazali le deloma znižano in tudi povišano estrogensko aktivnost v primerjavi z noretindronom ter potrdili tudi prisotnost sedmih PP v okoljskih vzorcih vod.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Kemični motilci endokrinega sistema, Hormoni, Bisfenoli, Površinska voda, Pitna voda, Odpadna voda, Ekotoksikologija, Ocena tveganja, LC-MS/MS, Analizna metoda, Estrogenska aktivnost, Pretvorbeni produkti, Napredni oksidativni procesi
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-151044 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.09.2023
Število ogledov:638
Število prenosov:0
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Evaluation of Slovenian waters´ burden with hormones and selected endocrine disruptors
Izvleček:
In the scope of the doctoral thesis, we have comprehensively addressed the issue of environmental pollution with hormones and some other important endocrine disruptor chemicals (EDCs). We found lacking data on the occurrence of many EDCs and their ecotoxicological potential (EP), especially synthetic steroids (SSs). On an example of bisphenol B, we showed that its EP is underestimated by at least four orders of magnitude. Therefore, to evaluate their occurrence in the environment, we have developed an ultra-sensitive analytical method for the quantitative determination of the presence of up to 25 different EDCs from the groups of natural hormones, SSs, and bisphenols. We validated the method according to an extensive protocol, which we also propose for the validation of other environmental analytical methods. We analyzed 36 samples of waste and 33 connected river waters (RW) and successfully quantified 16 EDCs, with the highest concentrations of bisphenols S, A and F, as well as estriol and chlormadinone. Concentrations above the recommended safe values were also determined for estradiol and ethinyl estradiol. Wastewater treatment plants are generally successful in removing most EDCs but achieve on average only 36% reduction in hormonal activity. The presence of BPA, estradiol, BPS and estrone poses a high risk in the majority, and the presence of SS in one tenth of RW samples. In an extensive study, we analyzed another 130 RW samples and determined the increase of EDC burden, which follows an annual cycle, whereby the burden is sixfold higher in winter than in spring. We have also shown that six compounds from our selection pose an environmental risk higher than high risk by at least two orders of magnitude. Additionally, we found that the presence of BPS in drinking water poses a high risk in two-thirds of the 25 samples tested. On the cell line hERα-HeLa-9903, using the additive concentrations model (CAM), we have shown that the estrogenic effects of mixtures follow CAM predictions, while environmental water samples show a lower efficiency than expected. We have also shown that a mixture of compounds at concentrations where their effect is not expected individually, shows measurable effects. Using norethindrone as a model compound, we studied the performance of three different advanced oxidation processes and performed the characterization of transformation products (TPs) that are formed during the degradation processes. All three treatment techniques were effective in reducing the initial concentration of norethindrone, but in vitro, the treated samples showed only a partial decrease or even an increase in estrogenic activity. Therefore, we proposed and experimentally confirmed the formation of 17 TPs, for which we were the first to show only partially reduced and also increased estrogenic activity compared to norethindrone using in silico methods. Additionally, we have confirmed the presence of seven TPs in environmental water samples.

Ključne besede:Endocrine disruptors, Hormones, Bisphenols, Surface water, Drinking water, Wastewater, Ecotoxicology, Risk assessment, LC-MS/MS, Analytical method, Estrogenic activity, Transformation products, Advanced Oxidation Processes

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj