Slovenski znakovni jezik med normo in prakso

Žele, Andreja (avtor), Bauman, Jasna (avtor)

Znakovni jezik je predstavljen kot povsem samozadosten jezikovni naravni sistem. Za njegov naraven in enakopraven razvoj pa ga je treba v vsaki družbi najprej prepoznati in priznati, v nadaljevanju ustrezno in dovolj izčrpno opisati, hkrati pa vsestransko družbeno razvijati.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: slovenščina, znakovni jezik, praksa, norma, večfunkcionalnost, učni načrti
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2011
• Št. strani: Str. 557-582
• PID: 20.500.12556/RUL-150656
• UDK: 371.214:811.163.6'22'271
• COBISS.SI-ID: 33320237
• Datum objave v RUL: 21.09.2023

Gradivo je del monografije

• Naslov: Meddisciplinarnost v slovenistiki
• Uredniki: Simona Kranjc
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: Znanstvena založba Filozofske fakultete
• Leto izida: 2011
• ISBN: 978-961-237-461-7
• COBISS.SI-ID: 258646784
• Naslov zbirke: Obdobja
• Številčenje v zbirki: 30

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik

Izvleček

Sign language is presented as a completely self-sufficient natural language system. This is something that every society should recognise in order to secure its natural and equal-status development, and in the future also provide an appropriate and thorough enough description of it, while ensuring that sign language develops in society on all levels.

• Ključne besede: Slovene language, sign language, norm, multi-functionality, syllabuses