izpis_h1_title_alt

Zasnova stalnega raziskovalnega objekta Senuša v gozdovih hrasta doba v Krakovskem gozdu
ID Štokar, Miha (Avtor), ID Klopčič, Matija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,62 MB)
MD5: 8CFAC5D9E16DC4A4527BD43CF068CD13

Izvleček
Za kakovostno gospodarjenje z dobovimi sestoji je potrebno dobro načrtovano pomlajevanje, nato pa redna in kakovostna izvedba gojitvenih del, tudi redčenja mlajših in srednjedobnih sestojev. Najvišji denarni vložek v sestoj zahteva prav nega. Z idejo o zmanjšanju stroškov se razvijajo novi koncepti redčenja sestojev (t. i. situacijska nega), katerih učinke je nujno preveriti v praksi. Zato je bil glavni cilj naše raziskave vzpostavitev trajnega raziskovalnega objekta v dobovih sestojih, ki bi omogočil vpogled v primerjavo klasičnega izbiralnega in situacijskega redčenja s končnimi izbranci in bo služil za dolgoročno spremljavo učinkov obeh konceptov redčenja. Raziskovalni objekt Senuša je bil osnovan v sestojih v razvojni fazi letvenjaka v gozdnogospodarski enoti Krakovo. V objektu je bilo osnovanih 6 raziskovalnih ploskev velikosti 900 m2 in 2 ploskvi velikosti 625 m2. V raziskavi smo aplicirali in analizirali klasično izbiralno redčenje (obravnava A), situacijsko redčenje (obravnava B) in prepustitev naravnemu razvoju (kontrola; obravnava C); vrsta obravnave je bila na ploskvah določena naključno. Povprečno število dreves ob vzpostavitvi raziskovalnega objekta je bilo 10.750/ha, od tega je bilo 67 % dobov. Pri obravnavi A je bilo izbranih 622 izbrancev/ha, pri obravnavi B pa 81/ha. Jakost redčenja glede na število dreves je bila višja pri obravnavi A kot pri obravnavi B (19,3 % oziroma 4,8 %), jakost redčenja glede na število konkurentov na izbranca pa pri obravnavi B (6,2 konkurenta/izbranca oziroma 3,1 konkurenta/izbranca). Zaključkov glede primernosti obeh konceptov redčenj v dobovih sestojih naša raziskava ne more podati, potrebno bo počakati do prvih ponovitvenih snemanj po nekaj letih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:redčenje, tipi redčenj, hrastovi sestoji, Krakovski gozd
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[M. Štokar]
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-150498 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*52(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:165629955 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.09.2023
Število ogledov:445
Število prenosov:28
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Design of the permanent research site Senuša in the Quercus robur forest site in the Krakovski gozd region
Izvleček:
An appropriate management of pedunculate oak (Quercus robur) stands requires well-planned rejuvenation, followed by regular and appropriate silvicultural measures, including thinning of younger and middle-aged stands. These measures represent the highest costs of forest management. To reduce them new concepts of thinnings has been developing (i.e. situational thinnings), the effects of which need to be tested in forestry practice. Thus, the main objective of our research was to establish a permanent research site in pedunculate oak forest that would enable comparison of selective and situational thinning concepts and will serve for monitoring the effects of both thinning concepts in the long term. The Senuša research site was established in young oak stands in the Krakovo forest management unit. The research site consists of 6 research plots of 900 m2 and 2 research plots of 625 m2. We applied and analysed selective thinning (treatment A), situational thinning with the final crop trees (treatment B), and stands under natural development (control, treatment C); the treatment was determined to the plots randomly. At the time of establishment, the average number of trees per plot was 10,750/ha, of which 67 % were pedunculate oaks. In treatment A, 622 crop trees/ha were selected, while in treatment B only 81 crop trees/ha were selected. The thinning intensity in relation to the number of trees was higher in treatment A than in treatment B (19.3 % and 4.8%, respectively), while the thinning intensity in relation to the number of competitors per crop tree was higher in treatment B (6.2 and 3.1 competitors/crop tree, respectively). Our results do not allow firm conclusions on the suitability of the two thinning concepts in pedunculate oak stands. For that, at least the first consecutive measurement after few years will have to be waited.

Ključne besede:thinning, types of thinning, oak stands, Krakovo forest

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj