izpis_h1_title_alt

Slepi in slabovidni učenci kot udeleženci v medvrstniškem nasilju : magistrsko delo
ID Turičnik, Tanja (Avtor), ID Pečjak, Sonja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,12 MB)
MD5: 8A034CB8B44F2415664239FCCA896943

Izvleček
Predhodne raziskave so pokazale, da so učenci s posebnimi potrebami, vključeni v redne programe vzgoje in izobraževanja, ranljiva skupina pri medvrstniškem nasilju. Pri tem se je le malo študij osredotočilo na učence z okvaro vida, zato je bil namen magistrskega dela preučiti izkušnje z medvrstniškim nasiljem pri slepih in slabovidnih mladih odraslih, ki so bili vključeni v redne programe osnovne in srednje šole. Zanimale so me vloge, situacije, v katerih se je nasilje pojavljalo, razlogi, ki jih udeleženci pripisujejo lastni vključenosti v medvrstniško nasilje, spoprijemanje z nasiljem in posledice tega nasilja. V raziskavi je sodelovalo 17 udeležencev med 19. in 37. letom starosti, pri čemer je bilo pet slabovidnih, ostali pa so bili uvrščeni v različne kategorije slepote. Podatke sem zbirala s polstrukturiranim intervjujem, sestavljenim iz šestih vsebinskih sklopov. Obdelava podatkov je potekala s tematsko analizo. Pokazalo se je, da so prav vsi udeleženci doživeli medvrstniško nasilje, pri čemer je v osnovni šoli prevladovalo verbalno, v srednji šoli odnosno nasilje. Število udeležencev, ki so doživljali nasilje v srednji šoli, je v primerjavi z osnovno šolo pomembno upadlo. Udeleženci so nasilje izvajali v pomembno manjši meri, kot so ga bili deležni. Nasilje so udeleženci doživljali tako pri pouku kot tudi pri drugih dejavnostih v in izven šole. Razloge lastne vključenosti v medvrstniško nasilje so udeleženci iskali v svojih značilnostih, značilnostih vrstnikov, dejanjih odraslih in v problemih širšega okolja. Z nasiljem so se večinoma spoprijemali sami. Posledice nasilja so se kazale zlasti na emocionalnem področju, v razvoju obrambnih mehanizmov in izključenosti iz vrstniške skupine. Manj udeležencev je poročalo o resnih težavah z duševnim zdravjem, pri čemer pa posledice medvrstniškega nasilja občutijo še danes. Raziskava predstavlja sintezen pregled problematike medvrstniškega nasilja pri slepih in slabovidnih učencih in je pokazala, da se je potrebno pri njihovi inkluziji osredotočiti tudi na socialno vključenost, ki je v šolah pogosto spregledana.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slepi, slabovidni, medvrstniško nasilje, inkluzivno izobraževanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Turičnik]
Leto izida:2023
Št. strani:77 str.
PID:20.500.12556/RUL-149950 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:37.015.3:364.632-056.262(043.2)
COBISS.SI-ID:164973827 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:12.09.2023
Število ogledov:250
Število prenosov:68
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Blind and partially sighted students as participants in peer violence
Izvleček:
Previous research has identified students with special needs in mainstream education programmes as a vulnerable group susceptible to peer violence. However, there has been a scarcity of studies that specifically examine students with low vision. Therefore, the objective of this master's thesis was to investigate the first-hand experiences of peer violence among young adults who are blind or partially sighted and who were enrolled in mainstream primary and secondary school programmes. My research focused on examining the roles of individuals, the specific contexts in which peer violence occurred, the reasons attributed by participants to their own involvement in peer violence, strategies employed for coping with such violence, and the ensuing consequences. The study encompassed a sample of seventeen participants, ranging in age from 19 to 37, with five individuals identified as partially sighted while the remaining participants were classified across different categories of blindness. The data for this study were collected through a semi-structured interview approach, comprising six thematic strands. The data were analysed using thematic analysis. The results indicated that all participants had encountered instances of peer violence, wherein verbal violence predominantly occurred during primary school, while relational violence was more prevalent during secondary school. A notable decrease in the prevalence of violence was observed among participants during their transition from primary school to secondary school. Participants exhibited a significantly lower frequency of perpetrating violence compared to the frequency at which they experienced violence from others. The experiences of violence were not limited to classroom settings but also extended to various activities both within and beyond the school environment. Participants looked for reasons for their involvement in peer violence in their characteristics, in the characteristics of their peers, in the actions of adults, and in the broader environmental challenges. A significant majority of the participants exhibited resilience in coping with the violence, managing the challenges without substantial external support. The consequences of the violence were particularly evident in the emotional sphere, in development of defence mechanisms, and in exclusion from the peer group. A minority of participants disclosed enduring significant mental health challenges, indicating the enduring impact of peer violence on their psychological well-being. The research offers a comprehensive synthesis of the issue of peer violence among blind and partially sighted students, highlighting the need for an inclusive approach that prioritizes social inclusion—an aspect often neglected within educational settings.

Ključne besede:blind, partially sighted, peer violence, inclusive education

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj