Poplave vsako leto prizadenejo več kot milijardo ljudi in povzročijo neposredno škodo z uničenjem stavb, infrastrukture in izgubo življenj. Po drugi strani se posledice poplav odražajo v socialnih stiskah in posredni gospodarski škodi zaradi zmanjšanja blaginje ter prihodkov. Poplave prizadenejo tudi nenadomestljivo kulturno dediščino, za tovrstno škodo so dovzetna zlasti obalna območja, kot je npr. območje starega mesta Piran na slovenki obali. Piran je znan po svoji bogati kulturni dediščini, ki je posledica prisotnosti številnih starih civilizacij, med drugimi Rimljani in Bizantinci. Območje mesta Piran pogosto prizadene poplavljanje morja, glede na podnebne spremembe in napovedi dviga morske gladine bodo zelo verjetno poplave v naslednjih letih vse pogostejše in bolj uničujoče. Izguba kulturne dediščine je problematična ne samo zaradi neposredne škode, povezanih z neposrednim uničenjem stavb ali zgodovinskih območij, njihovo uporabo in turističnimi dejavnostmi, ki jih spodbuja, temveč tudi zato, ker se s poplavno škodo pogosto izbriše del kulturne identitete in zgodovine skupnosti. Za oceno ekonomskih posledic poplav v Sloveniji so Vidmar in sod. (2019) ustvarili model KRPAN, ki vključuje škodne krivulje stanovanjskih zgradb, raznih gospodarskih dejavnosti in infrastrukture za izračun škode zaradi poplav. KRPAN omogoča tudi upoštevanje škode na kulturni dediščini, vendar brez upoštevanja njenih posebnosti. Škodne krivulje, uporabljene v modelu, izhajajo iz FEMA (2014) in niso prilagojene specifičnim lastnostim objektov kulturne dediščine. Namen naše naloge je bil opraviti analizo poplavne škode na kulturni dediščini v modelu KRPAN z vključitvijo specifičnih škodnih krivulj z upoštevanjem natančnejših terenskih podatkov o lastnostih raznih elementov kulturne dediščine, zbranih v mestu Piran ter pregledom svetovne literature o poškodbah kulturne dediščine in dovzetnosti specifičnih gradbenih materialov na poškodbe zaradi poplavljanja. Pregled literature je zajemal tudi vpliv slane vode na objekte kulturne dediščine, vendar vpliv slane vode ni bil neposredno upoštevan pri izračunu poplavne škode zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov in virov za izvedbo poglobljene kemijske analize vplivov slane vode na različne gradbene materiale. Na območju mesta Piran je bila izvedena tudi kvalitativna ocena ogroženosti glede na ocenjeno ranljivost objektov, ki jo predstavlja indeks poplavne ogroženosti. Za večino objektov s statusom kulturne dediščine je bilo ugotovljeno, da imajo zmeren do visok indeks poplavne ranljivosti (FVI). Poleg tega smo s kombiniranjem vrednosti FVI z ugotovljenim obsegom poplavne nevarnosti za različne scenarije dvigov morja analizirali 51 stavb in jih razvrstili v razrede poplavne ogroženosti. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da je vpliv spremenljivosti dviga morske gladine na določitev razredov poplavne ogroženosti (največje razlike med razredi 35%) večji od vpliva spremembe povratnih dob poplav (največje razlike med razredi 25%). To pomeni, da je kulturna dediščina v Piranu močno poplavno ranljiva, z naraščajočim dvigom morske gladine in posledičnim večanjem poškodb pa bo dovzetnost za poškodbe še bistveno večja. Izvedena je bila tudi ocena dolgoročnega vpliva soli na gradbene materiale v povezavi s pričakovanimi podnebnimi spremembami. Ta analiza je vodila do zaključka, da bo kombinacija vplivov soli na gradbene materiale in povečane pogostosti poplav nedvomno povzročila povečanje poškodb na elementih kulturne dediščine. Za ovrednotenje izračunane škode zaradi poplav so stroški, izračunani v pričujočem delu, primerjani s podatki o ocenjenih sredstvih potrebnih za prenovo nekaterih objektov kulturne dediščine, ki jih je ocenilo in posredovalo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, ter rezultati, ki jih je predstavil Alivio (2020). Vrednosti škode se pričakovano povečujejo, ko upoštevamo bolj ekstremne scenarije dviga morske gladine. V primeru dogodka z 10-letno povratno dobo ob upoštevanem ekstremnem scenariju dviga srednje gladine morja za 1,46 m je povečanje škode za 529% v primerjavi scenarija dviga morske gladine za 0,3 m (najverjetnejši scenarij dviga srednje gladine morja do leta 2100) in kar 25-kratno povečanje škode v primerjavi s sedanjim srednjim nivojem morske gladine. Poleg tega se vpliv dviga morske gladine na škodo na objektih kulturne dediščine manjša z daljšanjem povratnem dobe poplavnega dogodka. Opozoriti je treba, da je v vsakem upoštevanem scenariju stavba na Tartinijevem trgu 2 tista, ki največ prispeva k skupni škodi, ocenjena škoda znaša do 530 tisoč evrov v primeru ekstremnega dogodka s 1000-letno povratno dobo in upoštevanjem dviga morske gladine za 1,46 m. Naše izboljšave ocene škode na elementih kulturne dediščine lahko pristojnim inštitucijam omogočijo boljši vpogled v posledice prisotnosti poplavne ogroženosti in vpliva podnebnih sprememb na različne elemente kulturne dediščine ter identifikacijo prednostnih območij, ki jih bo treba obvarovati. Rezultati analiz bodo prispevali k boljšemu razumevanju problematike izpostavljenosti kulturne dediščine poplavam in finančnih posledic povečane pojavnosti poplavnih dogodkov.
|
