Is value-based health care just the latest fad or can it transform the Slovenian health care system?

Prevolnik Rupel, Valentina (avtor), Došenović Bonča, Petra (avtor)

You get what you pay for is a very old saying, originating from England in the mid-to late 1800s. However, despite being in use for more than two centuries, its meaning is still not fully grasped in Slovenian healthcare. While we claim that the healthcare system serves the patient and that the care provided is patient-centred, we do not even measure the treatment outcomes that matter to patients. Without measuring these, we do not know whether the treatment provided value to the patients, i.e. what were the benefits of the treatment relative to the costs. Slovenian payment models do not reimburse the providers for created patient-relevant value, but rather for the planned number of services or cases based on average incurred costs. It is thus time to digitalise the system, and start collecting, curating and analysing the relevant data to ensure that all stakeholders within the healthcare system co-deliver value to patients. While relevant stakeholders highlight notable challenges of implementing value-based healthcare in Slovenia, these are far from insurmountable.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: health care, health system, payment mechanisms, financial incentives, digitalization, data, analysis, benchmarking, Slovenia, value-based healthcare, data analysis
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: EF - Ekonomska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2023
• Št. strani: Str. 55-58
• Številčenje: Letn. 62, št. 2
• PID: 20.500.12556/RUL-148141
• UDK: 614:336(497.4)
• ISSN pri članku: 0351-0026
• DOI: 10.2478/sjph-2023-0008
• COBISS.SI-ID: 145730051

Avtorske pravice

V članku navedeno: " © National Institute of Public Health, Slovenia." Na pristajalni strani članka navedeno: © 2023 Valentina PREVOLNIK RUPEL et al., published by Sciendo. This work is licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives 3.0 License.

• Datum objave v RUL: 27.07.2023

Gradivo je del revije

• Naslov: Zdravstveno varstvo. Slovenian journal of public health
• Založnik: Zavod LRS za zdravstveno varstvo, Republiški zdravstveni center, Zavod LRS za zdravstveno varstvo, Republiški zdravstveni center, Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje
• ISSN: 0351-0026
• COBISS.SI-ID: 3287810

Licence

• Licenca: CC BY-NC-ND 3.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 3.0 Nedoločena
• Povezava: https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/3.0/deed.sl
• Opis: Dovoljuje kopiranje in razširjanje vsebin v kakršnemkoli mediju in obliki. Primerno morate navesti avtorja, povezavo do licence in označiti spremembe, če so kakšne nastale. To lahko storite na kakršenkoli razumen način, vendar ne na način, ki bi namigoval na to, da dajalec licence podpira vas ali vašo uporabo dela. Te vsebine ne smete uporabiti v komercialne namene. Če vsebino predelate (remixate), uredite ali na njej gradite, spremenjene vsebine ne smete razširjati. Ne smete uporabiti pravnih določil ali tehničnih ukrepov, ki bi pravno omejili ali onemogočilo druge, da bi storili karkoli, kar licenca dovoli.

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Je na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava modna muha ali lahko omogoči transformacijo slovenskega zdravstvenega sistema?

Izvleček

»Dobiš tisto, za kar plačaš,« je star angleški izrek iz druge polovice 19. stoletja. Po več kot dveh stoletjih uporabe se njegovega pravega pomena v slovenskem zdravstvu še vedno ne zavedamo dovolj. Trdimo, da zdravstveni sistem služi pacientu in da je oskrba osredotočena nanj, a ne merimo niti izidov zdravljenja, ki se zdijo pacientom pomembni. Odsotnost tovrstnega merjenja vodi v pomanjkanje podatkov o tem, kakšno vrednost je imelo zdravljenje za bolnike, kakšne so bile torej koristi zdravljenja glede na nastale stroške. Slovenski plačilni modeli izvajalcem ne zagotavljajo prihodkov glede na ustvarjeno vrednost za paciente, temveč po načrtovanem številu storitev oziroma primerov glede na nastale povprečne stroške. Skrajni čas je, da digitaliziramo sistem ter začnemo zbirati, urejati in analizirati relevantne podatke, s katerimi bomo zagotovili, da bodo vsi deležniki v zdravstvenem sistemu s svojim delovanjem soustvarjali vrednost za bolnike. Čeprav relevantni deležniki izpostavljajo pomembne izzive pri uvajanju na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave v Sloveniji, pa ti še zdaleč niso nepremostljivi.

• Ključne besede: zdravstvena oskrba, zdravstveni sistem, plačilni mehanizmi, finančne spodbude, digitalizacija, podatki, analiza, primerjave, Slovenija, na vrednosti temelječa zdravstvena obravnava, analiza podatkov