»Dobiš tisto, za kar plačaš,« je star angleški izrek iz druge polovice 19. stoletja. Po več kot dveh stoletjih uporabe se njegovega pravega pomena v slovenskem zdravstvu še vedno ne zavedamo dovolj. Trdimo, da zdravstveni sistem služi pacientu in da je oskrba osredotočena nanj, a ne merimo niti izidov zdravljenja, ki se zdijo pacientom pomembni. Odsotnost tovrstnega merjenja vodi v pomanjkanje podatkov o tem, kakšno vrednost je imelo zdravljenje za bolnike, kakšne so bile torej koristi zdravljenja glede na nastale stroške. Slovenski plačilni modeli izvajalcem ne zagotavljajo prihodkov glede na ustvarjeno vrednost za paciente, temveč po načrtovanem številu storitev oziroma primerov glede na nastale povprečne stroške. Skrajni čas je, da digitaliziramo sistem ter začnemo zbirati, urejati in analizirati relevantne podatke, s katerimi bomo zagotovili, da bodo vsi deležniki v zdravstvenem sistemu s svojim delovanjem soustvarjali vrednost za bolnike. Čeprav relevantni deležniki izpostavljajo pomembne izzive pri uvajanju na vrednosti temelječe zdravstvene obravnave v Sloveniji, pa ti še zdaleč niso nepremostljivi.
|