izpis_h1_title_alt

Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide
ID Avsenik Nabergoj, Irena (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (104,46 KB)
MD5: D47383BF9BBCE85979D1CBF5750959BF
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://centerslo.si/simpozij-obdobja/zborniki/obdobja-33/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Številne literarne reprezentacije skušnjave, zapeljevanja in ugrabitve žensk v svetovni literaturi od antike do sodobnosti so izražene v obliki dialoga, ki poteka po logiki zvijače in nasilja. Subjekt zapeljevanja in nasilja so moški različnih stanov in vlog. V slovenskem ljudskem izročilu in književnosti odkrijemo nekatere literarne reprezentacije tipa prevaranta in ženske žrtve ugrabitelja, ki jih zasledimo tudi v folklorni tradiciji in umetni književnosti po svetu. Ker motiv slovenske Lepe Vide izvira iz skupnega sredozemskega izročila, se zlasti med slovenskimi in sredozemskimi različicami kažejo medbesedilne interakcije v motiviki in simboliki zapeljevanja in nasilja. Ugrabitelj tako v slovenskih kot tudi v sredozemskih ljudskih različicah nastopa kot simbol zla in ostaja nekaznovan. Prešeren se v baladi Od Lepe Vide (1832) osredotoča predvsem na lik Lepe Vide kot žrtve skušnjavca, Jurčič, Vošnjak in Kranjec pa v svojih literarnih obdelavah motiva Lepe Vide lik zapeljivca močneje poudarijo. Medtem ko se skušnjavcu v Jurčičevem romanu maščuje prevarani Vidin mož, ga pri Vošnjaku in Kranjcu za njegovo prevarantstvo kaznujeta zlorabljeni ženski.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:zapeljevanje (književnost), ugrabitev (književnost), slovenska književnost, slovensko ljudsko slovstvo, primerjalne študije, nasilje, prevara, kazen
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2014
Št. strani:Str. 11-22
PID:20.500.12556/RUL-147355 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:821.163.6.09
COBISS.SI-ID:37754669 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.07.2023
Število ogledov:751
Število prenosov:28
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del monografije

Naslov:Recepcija slovenske književnosti
Uredniki:Alenka Žbogar
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete
Leto izida:2014
ISBN:978-961-237-707-6
COBISS.SI-ID:276084736 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Obdobja
Številčenje v zbirki:33
ISSN zbirke:1408-211X

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Numerous literary representations of temptation, seduction and the abduction of women in world literature from Antiquity to the present are expressed in the form of dialogue conducted according to the logic of deception and violence. The perpetrators of seduction and violence are men of various classes and roles. In the Slovene folk tradition we disclose some literary representations of type of the deceiver and of woman as the victim of an abductor, which we can also find in the folklore tradition and artistic literature throughout the world. Since the motif of Fair Vida comes from the common Mediterranean tradition, Slovene and Mediterranean variants manifest intertextual interactions both in the motifs and symbols of seduction and violence. The abductor appears both in Slovene and Mediterranean folk variants also as a symbol of evil and remains unpunished. While in his ballad Fair Vida (1832), Prešeren focuses predominantly on the eponymous heroine as a victim of the seducer, Jurčič, in their literary recreations of this theme Vošnjak and Kranjec place greater emphasis on the figure of the seducer. While in Jurčič’s novel the deceived Vida’s husband avenges himself on the seducer, in Vošnjak and Kranjec he is punished for his deception by the abused women.

Ključne besede:seduction (literature), abduction (literature), Slovenian literature, Slovenian folk literature, comparative studies, violence, deception, punishment

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj