izpis_h1_title_alt

Razvoj kulta rimske boginje Kibele in upodobitev njenega triumfalnega sprevoda na »Pateri iz Parabiaga«
ID Napast, Aiša (Avtor), ID Weiss, Sonja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Kokole, Stanko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (6,91 MB)
MD5: 8DC6A074C31E3BFC7420C64CC370201D

Izvleček
Kult Velike matere, ki se je v izrazito helenizirani različici kasneje razširil po celotnem Sredozemlju in se ponekod obdržal še vse do konca 5. stoletja po Kr., je s prvimi prepričljivimi materialnimi dokazi izpričan v Anatoliji že v prvi polovici 1. tisočletja pr. Kr. Kibelo so častili kot boginjo plodnosti in materinstva, po drugi strani pa tudi kot božanstvo divje neobrzdane narave in zavetnico mest. Njeno relativno dobro dokumentirano čaščenje v antičnem Rimu (v katerem so se nedvomno odrazile ideološke potrebe in odmevali politični smotri uradnega državnega kulta) se je nedvomno razlikovalo od izvornega frigijskega obredja. Naloga prinaša kritični pretres vprašljivih predpostavk, na podlagi katerih se je v starejši zgodovini raziskav utrdilo sporno prepričanje, da lahko nekatere Kibeline značilnosti, ki jih sicer poznamo izključno iz helenističnih in rimskodobnih pričevanj, povežemo že z izvornim anatolskim božanstvom. Razprava, ki temelji na izboru posebno zgovornih mest pri antičnih avtorjih, pritegne pa tudi najbolj relevantno ikonografsko gradivo in se še posebno pozorno posveča kompleksnemu imaginariju t. i. »Patere iz Parabiaga«, izpostavlja zlasti potencialno najbolj kontroverzne prvine Kibelinega kulta, na katerih so bile občasno celo še v novejšem času utemeljevane vprašljive hipoteze o dejanski naravi frigijske boginje matere (npr. Atis, svečeniki gali, običaj kastracije in ekstatični obredi).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:kult Velike matere, Atis, gali, rimska recepcija, ikonografija
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2023
PID:20.500.12556/RUL-145882 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:152764675 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.05.2023
Število ogledov:684
Število prenosov:59
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Cult of the Roman Goddess Cybele and the Representation of Her Triumph on the Parabiago Plate
Izvleček:
The earliest material evidence of the cult of the great mother-goddess of Anatolia dates from the first half of the first millennium B.C., while her worship – which in its later, Hellenized, form spread across the entire Mediterranean basin – did not completely die out before the end of the fifth century A.D. Cybele was not only the goddess of fertility and motherhood but also a deity of mountains and uncontrolled nature as well as the protector of cities. The comparatively well-documented rites associated with her in ancient Rome (which were inevitably affected by the ideological premises and political aims underpinning the official state cult) must have differed significantly from the earlier cultic practices in Phrygia. Accordingly, this thesis seeks to critically re-examine the problematic premises of earlier scholarship that unwarrantedly tended to trace some of Cybele’s characteristic features, which are only attested by Hellenistic and Roman sources, back to the original Anatolian deity. By drawing upon the especially relevant passages from ancient authors and selectively adducing the pertinent iconographic evidence (including the complex imagery of the so-called Parabiago Plate), the present study pays particular attention to some of the potentially most controversial aspects of Cybele’s cult (e.g. Attis, Galli, ritual castration, and orgiastic rites), which have also in the more recent past occasionally led to unsubstantiated speculations about the true nature of the Phrygian Mother Goddess.

Ključne besede:Magna Mater cult, Attis, Galli, Roman reception, iconography

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj