Evalvacija imobilizacije pri poškodbah kosti in sklepov zgornje okončine v okviru prve pomoči : magistrsko delo

Grebenc, Rok (avtor), Slabe, Damjan (mentor), Dolenc, Eva (komentor), Starc, Andrej (recenzent)

Uvod: Zgornja okončina je najaktivnejši in najmanj zaščiteni del telesa, ki opravlja številne funkcije. Posledično poškodbe zgornje okončine predstavljajo največji delež med vsemi poškodbami. Ob poškodbi je pomembno, da v okviru prve pomoči s pravilno imobilizacijo zagotovimo ustrezno oporo poškodovanemu udu, dokler poškodovanec ne dobi ustrezne strokovne oskrbe. Namen: Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno je znanje dajalcev prve pomoči (laikov) v zvezi z oskrbo dejanskih poškodb kosti in sklepov zgornje okončine. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodo dela – analizo slik. Predhodno smo v uvodnem delu uporabili metodo kompilacije s povzemanjem znanj, stališč in mnenj slovenskih in tujih avtorjev o obravnavni tematiki. Za analizo slik smo kot merski instrument izdelali ocenjevalni list, ki je sledil zasnovi ocenjevanja oskrbe poškodb na preverjanjih usposobljenosti ekip prve pomoči in je prirejen glede na aktualne smernice za imobilizacijo zgornje okončine. Drugi sklop podatkov smo zbrali s pomočjo namensko oblikovanega anonimnega vprašalnika za poškodovance. Rezultati: Vzorec je zajemal 50 poškodovancev, pregledanih v Urgentnem kirurškem bloku Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Povprečno število točk, ki so jih po naših merilih dosegli dajalci prve pomoči pri izvedeni imobilizaciji (M = 3,68 točke; SD = 1,671 točke), je pod srednjo vrednostjo ocenjevalne lestvice. Statistično pomembne razlike smo ugotovili v subjektivni oceni bolečine poškodovancev na vizualni analogni skali pred imobilizacijo in po njej (Z = -4,937; p < 0,001 < 0,05). Osebe, ki so pogosteje v stiku z vsebinami prve pomoči, so bolje oskrbele poškodovano okončino kot laiki, ki tega stika nimajo (MW = 166; p < 0,001 < 0,05). Razprava in zaključek: Spodbudno je, da dajalci prve pomoči uporabljajo za imobilizacijo zgornje okončine enostavne pripomočke iz kompleta prve pomoči. Glede na postavljena merila so pri oceni oskrbe poškodb kosti zgornje okončine dosegli podpovprečno število točk. Hkrati smo ugotovili, da se je bolečina pri večini poškodovancev po imobilizaciji glede na izhodiščno stanje zmanjšala. Na osnovi tega zaključujemo, da je v primeru poškodb kosti zgornje okončine bolje narediti povprečno imobilizacijo, kot da imobilizacije sploh ne naredimo. Osebe, ki so bolj v stiku z vsebinami prve pomoči, naredijo boljšo imobilizacijo, kar je pričakovano. Na tečajih prve pomoči je treba laike usposobiti za izvedbo kakovostne imobilizacije.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: magistrska dela, zdravstvena nega, poškodbe zgornje ekstremitete, zlomi, zvini, laična prva pomoč, imobilizacija
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [R. Grebenc]
• Leto izida: 2023
• Št. strani: 37 str., [11] str. pril.
• PID: 20.500.12556/RUL-145382
• UDK: 616-083
• COBISS.SI-ID: 149778179
• Datum objave v RUL: 20.04.2023

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Evaluation of first-aid immobilisation for upper limb bone and joint injuries : master thesis

Izvleček

Introduction: The upper extremities are the most active and the least protected body parts, performing many functions. As a result, upper limbs account for the largest share of all injuries. In the event of an injury, it's important that first aid immobilization is done correctly and provides adequate support to the injured limb until the injured person receives appropriate professional care. Purpose: The master's thesis aimed to determine the knowledge first aiders (non-specialists without a medical background) have regarding first aid for upper limb bone and joint injuries. Methods: We used a qualitative method – image analysis. In the introductory part, we used the compilation method to summarize Slovenian and foreign authors' knowledge, points of view, and opinions on the topic. For the image analysis, we developed a scorecard. It followed the concept of care assessment of injuries in first aid competency tests and was adapted to the current guidelines for upper limb immobilization. We collected the second dataset using a purpose-designed anonymous questionnaire for injured people. Results: The sample consisted of 50 injured patients examined in the Emergency Surgical Block of the University Medical Centre in Ljubljana. The average number of points achieved by first responders for the immobilization (M = 3.68 points; SD = 1.671 points) is below the median value. Statistically significant differences were found in the subjective assessment of injured patients' pain based on a visual analog scale before and after immobilization (Z = -4.937; p < 0.001 < 0.05). People who are more often in contact with the first-aid content provided better care for injured limbs than people who are not (MW = 166; p < 0.001 < 0.05). Discussion and conclusion: It is encouraging that first aiders use simple tools from a first aid kit to immobilize upper limbs. They have achieved below-average scores according to upper limb bone injury care assessment. At the same time, we found that the pain of most injured patients decreased from baseline after the immobilization. This led to the conclusion that for upper limb bone injuries, average immobilization is better than no immobilization. As expected, people with more knowledge about first aid do a better job of immobilization. First aid courses should train non-specialists to perform proper and good-quality immobilization.

• Ključne besede: master's theses, nursing care, upper limb injuries, fractures, sprains, non-specialist first aid, immobilization