Ko se je marca 2020 začela pandemija covida-19, je bilo treba izobraževalni proces preoblikovati, da bi ustrezal trenutnim potrebam. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani imajo bodoči učitelji tehnike v 3. in 4. letniku dodiplomskega dvopredmetnega študijskega programa obvezno opravljanje pedagoške prakse v izobraževalnih ustanovah. Zaradi zaprtja osnovnih šol se je učna praksa preoblikovala v prakso na daljavo/spletno prakso. Ta empirična študija preučuje pred kratkim razvit intuitivni model učenja na daljavo, ki se je izvajal med pedagoško prakso. Dnevniki pedagoške prakse so služili kot instrument za zbiranje podatkov. Velikost vzorca obsega 56 učnih priprav z dejavnostmi/aktivnostmi za osnovnošolski predmet tehnika in tehnologija za učence, stare od 12 do 15 let, na 15 osnovnih šolah v različnih krajih po Sloveniji, ki jih je med prakso na daljavo v študijskem letu 2019/20 in 2020/21 izvajalo 11 učiteljev tehnike. Raziskovalna metodologija je osredinjena na določanje tipa učne ure in analizo elementov učnega modela v učni pripravi z dejavnostmi/aktivnostmi izvedbe načrta. Elementi modela učenja na daljavo se ocenjujejo glede na uporabljena spletna učna orodja na platformah za e-učenje in spletna orodja za tehniško izobraževanje (npr. tehniške risbe in električna vezja). Pedagoška praksa, izvedena z modelom učenja na daljavo, je bila nova za študente – bodoče učitelje – in učitelje mentorje pa tudi za učence. Poudarjene so prednosti in slabosti spletnih učnih orodij. Poleg tega model učenja na daljavo iz učne prakse prvega vala covida-19 je bil prilagojen za izvajanje pedagoške prakse v terminu drugega vala covida-19. Pandemija je omogočila porast upo-rabe kombiniranega učenja, ki je osredinjeno na srednješolsko in visokošolsko izobraževanje, vendar je pri vstopu v osnovnošolsko domeno naletelo na ovire. Prikazano bo, kako kombinirano učenje vključiti v predlagani model učenja na daljavo.
|
