Raziskava je aplikativno nadaljevanje študije "Raziskave fizikalnih in mehanskih lastnosti tropskih vrst lesa", ki je bila končana leta 1977. V skladu z ANSI/ ASTM D 1666-64 (Reapproved 1976) in Davisom (1962) so bile ugotovljene obdelovalne lastnosti (struženje, skobljanje, rezkanje, vrtanje) ter nagnjenost nastanku razpok pri žebljanju in vijačenju devetih srednjeafriških drevesnih vrst: Albizzia adianthifolia, Blighia welwitschii, Celtis zenkeri, Detarium macrocarpum, Gilbertiodendron dewevrei, Irvingia gabinensis, Manilkara fouilloyana, Pachyleasma tessmannii in Xylopia hypolampsa ki so bile raziskane v primerjavi z lesom bukve (Fagus sylvatica) in topola (Populus nigra). V skladu s standardom DIN 52 184 so bile določene lastnosti nabrekanja in sorpcije za zgoraj naštete vrste in dodatnih 22 vrst: Albizzia sp., Anthostema aubryanum, Combretodendron africanum, Croton aubrevillei, Desplatsia floribunda, Dracaena mannii, Gambea beguei, Gambea boukokoensis, Ficus sp., Macarnaga barteri, Marquesia excelsa, Marinda lucida, Oldfieldia africana, Parkia filicoidea, Polyalthia suaveolens, Rauvolfia macrophylla, Stemonocoleus micranthus, Swartzia fistuloides, Tesmannia africana, Tesmania lescrauwaetii, Treculia africana, Tridesmodestemon emphalocarpoides iz prve študije. Pri petih vrstah je bilo opravljeno predhodno testiranje, da bi ugotovili možnost proizvodnje luščenega (Albizzia adianthifolia, Celtis zenkeri, Gilbertiodendron dewevrei, Pachyleasma tessmannii) in rezanega furnirja (Detarium macrocarpum, Gilbertiodendron dewevrei, Pachyleasma tessmannii). Odpornost vrst Albizzia adianthifolia, Gilbertiodendron dewevrei in Irvingia gabonensis proti razkroju je bila ocenjena v skladu z ANSI/ ASTM D 2017-71 (Reapproved 1978). Študijo je naročil Skupni odbor za znanstveno in tehnološko sodelovanje med ZDA in Jugoslavijo, v enakih deležih pa sta jo financirala Uprava SR Slovenije za znanost in izobraževanje ter Ministrstvo za kmetijstvo Združenih držav Amerike. Študija je bila izvedena z veliko podporo podjetja "Slovenijales" oziroma "Slovenia Bois" v Srednjeafriški republiki, ki je zagotovilo težko mehanizacijo na terenu ter svojo žago in obrat za proizvodnjo furnirja v Bayangi in nazadnje še možnost prevoza lesa v Slovenijo. Podjetje Utensilia in mizarska zadruga na Viču v Ljubljani sta omogočila uporabo strojev za izvedbo posameznih preizkusov obdelovalnosti. Sodelujoči znanstvenik Harold A. Stewart iz Laboratorija za gozdarske znanosti, Gozdarska služba USDA, Southern Illinois University, Carbondale, ZDA, nam je med obiskom v Ljubljani v zaključni fazi projekta dal dragocene nasvete.
|