izpis_h1_title_alt

Materinstvo v prvem letu otrokovega življenja : magistrsko delo
ID Jesenko, Maja (Avtor), ID Cvetek, Mateja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (909,36 KB)
MD5: 3C688247B2B883ACFABF53EAFBA9F4D3
.pdfPDF - Priloga, prenos (44,78 KB)
MD5: EE8F0CACB2EBCD9480A6862587E3E378
.pdfPDF - Priloga, prenos (49,25 KB)
MD5: 1CAF6B83926C5AAF304B4A7B4C63D669

Izvleček
Materinstvo obkroža začetek življenja vsakega izmed nas. Kljub temu je postalo predmet znanstvenega raziskovanja šele v zadnjih desetletjih. Človeštvo se mu je najprej posvetilo z medicinskega vidika, delo pa nadgrajuje s proučevanjem duševne plati materinstva. V magistrskem delu smo se posvečali vprašanju, kako podpreti matere, da bi v materinstvu doživljale izpolnjenost ter vzpostavile pristen odnos navezanosti z novorojenčkom in dojenčkom, ki je ključen element njegovega razvoja. Odkrili smo veliko potreb po raziskovanju in ustvarjanju novih praks, usmerjenih v osveščanje mater in očetov o dejavnikih, ki najbolj vplivajo na kakovostno navezanost med starši in dojenčki. Glavna elementa sta zaupanje matere, da zmore poskrbeti za otroka ter kakovosten odnos med možem in ženo. Pričakovali bi razvoj kliničnih in subkliničnih praks za osebno podporo materam in pridobivanje partnerskih veščin ter razvoj ozaveščenosti celotnega socialnega okolja. V empiričnem delu smo pri raziskovanju uporabili fenomenološko raziskovalno metodo. Intervjuvali smo devet udeleženk, mater, katerih najmlajši otrok ni bil starejši od treh let. Uporabili smo polstrukturiran vprašalnik, s pomočjo katerega so nam pripovedovale o doživljanju materinstva: ob spoznanju spočetja, v nosečnosti, pri porodu, v trenutkih po porodu in v času bivanja v porodnišnici. Zanimale so nas prve izkušnje dojenja in navezovanja čustvenega stika z novorojenčkom. Vprašali smo jih tudi o doživljanju ob prihodu iz porodnišnice in v času očetovskega dopusta ter času, ko so se možje vrnili na delo in so večino dneva preživele z dojenčkom same. Zanimal nas je razvoj dojenja ter kako je potekalo obvladovanje praktičnih in čustvenih izzivov, pa tudi njihov odnos z možem ali partnerjem in morebitne duševne stiske. Dotaknili smo se tudi stikov z razširjeno družino in širšim socialnim okoljem. Nazadnje smo jim prisluhnili tudi o tem, kako so doživljale iztek dopusta za nego otroka, vključevanje otroka v varstvo in ponovno vključitev v zaposlitveno okolje. Glavna ugotovitev raziskave je, da so matere izražale pretežno pozitivno izkušnjo zgodnjega obdobja materinstva, vendar so poročale tudi o praktičnih in duševnih stiskah. Raziskava je pokazala, da potrebujejo funkcionalno in čustveno oporo, ki so jo udeleženke prejemale od mož oziroma partnerjev. Nekaj časa je bila večina udeleženk deležna praktične pomoči bližnjih (matere, tašče, očeta, babice in dedka), manjšina te pomoči ni potrebovala, imamo pa tudi mater, ki bi jo potrebovala, a je ni imela. Na duševnem področju smo ugotovili, da čustvena bližina in fizična prisotnost moža ali partnerja materi pomaga pri premagovanju normalnih duševnih stisk, ki so del procesa razvoja materinstva. Potrdila se je tudi ugotovitev raziskovalcev, da so matere zelo (včasih preveč) potrpežljive in težko izražajo svoje stiske, zaradi česar ostanejo večkrat nerazrešene. Zato se sprašujemo, kako bi jim lahko prišli naproti. V Sloveniji je za matere pravno formalno in medicinsko dobro poskrbljeno, opazimo pa potrebo po razvoju na psihološkem področju. Zgodnje materinstvo je za matere čas velikih sprememb (nekateri znanstveniki jih primerjajo z obdobjem adolescence), v katerem potrebujejo podpirajoče okolje, ki je do njih razumevajoče tudi, ko same sebe ne morejo razumeti. Ena od udeleženk je dejala: »Nisem vedela, da potrebujem pomoč. To je bolje od mene vedela moja mama.« Mati je tako okupirana s skrbjo za dojenčka, da svoje potrebe pogosto spregleda. Zato ji je treba priti na proti z neformalnimi in sistemskimi rešitvami.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:materinstvo, spočetje, nosečnost, porod, novorojenček, mož, partner, navezanost, socialno okolje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[M. Jesenko]
Leto izida:2022
Št. strani:IV, 154, III str.
PID:20.500.12556/RUL-142918 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.9:347.63(043.3)
COBISS.SI-ID:132681987 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:02.12.2022
Število ogledov:506
Število prenosov:142
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Motherhood in the first year of the child's life
Izvleček:
Motherhood is central to our lives. Despite this it became the subject of scientific research only in the last few decades. First it was looked at from a purely medical perspective, but research has been upgraded to take into consideration the psychological side of motherhood. In the master’s thesis we dealt with the question of how to support mothers to be fulfilled in their motherhood and to establish a genuine attachment to the new-born baby, as this is a key element of its development. We found a pressing need for research and the creation of new practices to raise awareness of mothers and fathers regarding factors that are most important for a relationship between parents and their baby. The main factors are the knowledge of the mother that she can take care of the baby and a good relationship between husband and wife. We would like to see development of clinical and sub-clinical practices for supporting mothers, acquiring partnership skills and the raising of awareness of society as a whole. In the empirical part of the research, we used a phenomenological research method. We interviewed nine participants, mothers, whose youngest child was no more than three years old. We used a half-structured questionnaire, with the help of which they told us about the experience of motherhood: conception, pregnancy, birth, after birth and the time spent in the maternity ward. We wanted to know their first experiences of breastfeeding and of building an emotional bond with the new-born. We also asked about how they felt when they left the maternity ward, at the time of paternity leave and the period when husbands went back to work and they were alone with the baby most of the time. We were interested in the development of breastfeeding and how they handled practical and emotional challenges, but also in their relationship with their husband or partner and possible psychological distress. We also dealt with contacts with the extended family and broader social environment. At the end we wanted to know about how they dealt with the end of maternity leave, putting the child in kindergarten and going back to work. Our findings show mothers mostly had a positive experience of early motherhood, but they also reported practical and psychological distress. Our survey showed they need functional and emotional support, which they got from husbands or partners. For a while most of the participants received help from family members (mothers, fathers, mothers in law, grandmothers and grandfathers). A small part didn’t need this help, but we also interviewed a mother, who needed it, but didn’t have it. Psychologically we found emotional closeness of husband or partner helps the mother in overcoming normal psychological distress, which is part of the process. We also found confirmation that mothers are sometimes too patient and find it hard to express their distress, so it remains unresolved. So we ask ourselves, how we can meet them half way. In Slovenia legally and medically mothers are well taken care of, but we noticed a need for development in the psychological field. Early motherhood is for women a time of great change (some scientists compare it to the experience of adolescence) and they need support and understanding even when they don’t quite understand why. One of the participants said: “I didn’t know I needed help. My mother knew that better than me.” A mother is so occupied with caring for the baby, she forgets her own needs. So we need to help them with informal and systemic solutions.

Ključne besede:motherhood, conception, pregnancy, birth, newborn baby, husband, partner, attachment, social environment

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj