Članek raziskuje slovensko-nemške odnose, pri čemer se osredinja na odnose med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Slovenijo v času od decembra 1990 do junija 1991. Gre za čas, ko je Slovenija izrazila svoj emancipacijski potencial in se odločila za razglasitev samostojnosti, pri tem pa iskala mednarodno podporo, predvsem pri Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je zaradi zgodovinskih, političnih in gospodarskih vezi razumela kot prijateljsko državo. Zgodovina slovensko-nemških odnosov je pestra, sploh če jo analiziramo skozi dolgo 19. stoletje, začetke 20. stoletja ter drugo svetovno vojno. Kljub nastanku slovenskega naroda kot antipoda nemškemu se vezi, ki so bile med dvema narodnostnima skupnostma vzpostavljene v Avstro-Ogrski, niso nikoli zares pretrgale, le spremenile so se – iz političnih in ideoloških so postajale vse bolj gospodarske. In takšne so v veliki meri ostale vse do danes. A prav gospodarsko-kulturne vezi (brez ideoloških primesi) ter navezanost slovenskega gospodarstva v Jugoslaviji na Zvezno republiko Nemčijo so pri Slovencih vzpostavile občutek, da je Nemčija izjemno prijateljska država, ki bo razumela slovenske emancipacijske težnje ter hitro priznala slovensko samostojnost. Na drugi strani v takratnem Bonnu razpadu Jugoslavije niso bili preveč naklonjeni. Bali so se, kaj bi to prineslo, a hkrati tudi preračunljivo vedeli, da razpad Jugoslavije ne bi bil slaba novica samo za varnost v regiji, ampak tudi za nemško gospodarstvo. Zato so bili zelo previdni, ko so jih slovenski politiki in diplomati znotraj svojih aktivnosti prepričevali, da je treba Slovenijo čimprej priznati. A kot vedno je zgodovina šla svojo pot. Če so v Bonnu še junija 1991 upali, da se Jugoslavijo morda da rešiti, jim je z napadom Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo hitro postalo jasno, da »Jugoslavije ni več« ter da je mednarodnopolitična stvarnost drugačna, kot so si jo sami želeli. Zato so svojo politiko do novonastalih držav kmalu po izbruhu vojne spremenili in iz »ohranjevalca Jugoslavije« postali »sponzor samostojne Slovenije« ter si s tem nakopali kar nekaj dvignjenih obrvi pri drugih članicah Evropskih skupnosti.
|
