izpis_h1_title_alt

“Danke Deutschland!” : the political and diplomatic contribution of the Federal Republic of Germany to the creation of independent Slovenia
ID Udovič, Boštjan (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,98 MB)
MD5: 04285ED89A554D76C3DB636600699ED6

Izvleček
The article analyses Slovenian–German relations, with a particular focus on the period between December 1990 and June 1991. The author takes a look at the positions that the Federal Republic of Germany assumed with regard to the plebiscite in Slovenia and recognition of Slovenian independence, as well as the circumstances (national and international) that led Germany to these positions. The article finds that as late as the spring of 1991 the official German policy was preserving the integrity of Yugoslavia, while it was already aware this might be an unrealistic wish. This is why it foresaw Slovenian and Croatian independence as one of the possibilities. When war in Slovenia broke out, Germany saw that Yugoslavia was gone, so it took a completely different stance than only weeks before. This was also reflected in its active engagement for swift international recognition of Slovenia and Croatia.

Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:01.01.2022
Leto izida:2022
Št. strani:Str. 535-564
Številčenje:Letn. 30, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-142719 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:341.7:341.231(497.4)
ISSN pri članku:1318-0185
COBISS.SI-ID:130379523 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.11.2022
Število ogledov:415
Število prenosov:97
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Histriae
Skrajšan naslov:Acta Histriae
Založnik:Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, = Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, = Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente
ISSN:1318-0185
COBISS.SI-ID:34491648 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:»Danke Deutschland!«
Izvleček:
Članek raziskuje slovensko-nemške odnose, pri čemer se osredinja na odnose med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Slovenijo v času od decembra 1990 do junija 1991. Gre za čas, ko je Slovenija izrazila svoj emancipacijski potencial in se odločila za razglasitev samostojnosti, pri tem pa iskala mednarodno podporo, predvsem pri Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je zaradi zgodovinskih, političnih in gospodarskih vezi razumela kot prijateljsko državo. Zgodovina slovensko-nemških odnosov je pestra, sploh če jo analiziramo skozi dolgo 19. stoletje, začetke 20. stoletja ter drugo svetovno vojno. Kljub nastanku slovenskega naroda kot antipoda nemškemu se vezi, ki so bile med dvema narodnostnima skupnostma vzpostavljene v Avstro-Ogrski, niso nikoli zares pretrgale, le spremenile so se – iz političnih in ideoloških so postajale vse bolj gospodarske. In takšne so v veliki meri ostale vse do danes. A prav gospodarsko-kulturne vezi (brez ideoloških primesi) ter navezanost slovenskega gospodarstva v Jugoslaviji na Zvezno republiko Nemčijo so pri Slovencih vzpostavile občutek, da je Nemčija izjemno prijateljska država, ki bo razumela slovenske emancipacijske težnje ter hitro priznala slovensko samostojnost. Na drugi strani v takratnem Bonnu razpadu Jugoslavije niso bili preveč naklonjeni. Bali so se, kaj bi to prineslo, a hkrati tudi preračunljivo vedeli, da razpad Jugoslavije ne bi bil slaba novica samo za varnost v regiji, ampak tudi za nemško gospodarstvo. Zato so bili zelo previdni, ko so jih slovenski politiki in diplomati znotraj svojih aktivnosti prepričevali, da je treba Slovenijo čimprej priznati. A kot vedno je zgodovina šla svojo pot. Če so v Bonnu še junija 1991 upali, da se Jugoslavijo morda da rešiti, jim je z napadom Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo hitro postalo jasno, da »Jugoslavije ni več« ter da je mednarodnopolitična stvarnost drugačna, kot so si jo sami želeli. Zato so svojo politiko do novonastalih držav kmalu po izbruhu vojne spremenili in iz »ohranjevalca Jugoslavije« postali »sponzor samostojne Slovenije« ter si s tem nakopali kar nekaj dvignjenih obrvi pri drugih članicah Evropskih skupnosti.

Ključne besede:slovensko-nemški odnosi, osamosvojitev Slovenije, Zvezna republika Nemčija, Diplomacija

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj