<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?>
<Gradivo ID="142719" NadgradivoID="1794" NRID="17158429" OceID="0" DomainUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/" IzpisPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=142719" StOgledov="1233" StPrenosov="676" StOcen="0" VsotaOcen="0" DatumIzvoza="2026-08-23 07:03:07" OcenaSkupna="0" StPodgradiv="0" StudijskiProgramEvsID="" JeIndeksirano="0" JeVecAvtorjev="0" DovoliZahtevkeZaDostop="0">
  <PID Url="http://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-142719">20.500.12556/RUL-142719</PID>
  <Naslov>“Danke Deutschland!”</Naslov>
  <Podnaslov>the political and diplomatic contribution of the Federal Republic of Germany to the creation of independent Slovenia</Podnaslov>
  <TujJezik_Naslov>«Danke Deutschland!»</TujJezik_Naslov>
  <TujJezik_Podnaslov>il contributo politico-diplomatico della Repubblica federale di Germania alla nascita dello stato indipendente della Slovenia</TujJezik_Podnaslov>
  <Opis>The article analyses Slovenian–German relations, with a particular focus on the period between December 1990 and June 1991. The author takes a look at the positions that the Federal Republic of Germany assumed with regard to the plebiscite in Slovenia and recognition of Slovenian independence, as well as the circumstances (national and international) that led Germany to these positions. The article finds that as late as the spring of 1991 the official German policy was preserving the integrity of Yugoslavia, while it was already aware this might be an unrealistic wish. This is why it foresaw Slovenian and Croatian independence as one of the possibilities. When war in Slovenia broke out, Germany saw that Yugoslavia was gone, so it took a completely different stance than only weeks before. This was also reflected in its active engagement for swift international recognition of Slovenia and Croatia.</Opis>
  <TujJezik_Opis>L’articolo analizza i rapporti sloveno-tedeschi, con particolare attenzione al periodo dicembre 1990–giugno 1991. All’autore interessa quali atteggiamenti sono stati assunti dalla Repubblica Federale di Germania a proposito del plebiscito sloveno e del riconoscimento dell’indipendenza dello Stato sloveno, al contempo, quali sono state le circostanze (nazionali ed internazionali) che hanno incoraggiato la Germania ad assumere gli atteggiamenti che sono state messi in pratica. Il risultato della ricerca è che la politica ufficiale tedesca ha voluto, ancora nella primavera del 1991, mantenere la Jugoslavia come era, ma allo stesso tempo si rendeva conto che si trattava di un desiderio irrealizzabile. Perciò, come una delle opzioni, ha “aggiunto” la possibilità dell’indipendenza della Slovenia e della Croazia. Quando è iniziata la guerra in Slovenia, la Germania ha constato che “la Jugoslavia non c’era più”. Perciò ha adottato un atteggiamento completamente diverso rispetto a qualche settimana prima, fatto che si è rispecchiato anche nella sua attività per un riconoscimento internazionale veloce della Slovenia e della Croazia.</TujJezik_Opis>
  <KljucneBesede>
    <Beseda>Slovenia</Beseda>
    <Beseda>Federal Republic of Germany</Beseda>
    <Beseda>Slovenian–German relations</Beseda>
    <Beseda>diplomacy</Beseda>
    <Beseda>Slovenian independence</Beseda>
  </KljucneBesede>
  <TujJezik_KljucneBesede>
    <Beseda>Slovenia</Beseda>
    <Beseda>Repubblica Federale Tedesca</Beseda>
    <Beseda>relazioni sloveno-tedesche</Beseda>
    <Beseda>diplomazia</Beseda>
    <Beseda>l’indipendenza slovena</Beseda>
  </TujJezik_KljucneBesede>
  <Potrjeno>true</Potrjeno>
  <JeZaklenjeno>false</JeZaklenjeno>
  <JeRecenzirano>true</JeRecenzirano>
  <Zaloznik></Zaloznik>
  <Izvor></Izvor>
  <Jezik ID="1033" ISO639-3="eng">Angleški jezik</Jezik>
  <TujJezik ID="1040" ISO639-3="ita">Italijanski jezik</TujJezik>
  <Povezave></Povezave>
  <Pokrivanje></Pokrivanje>
  <CasovnoPokritje></CasovnoPokritje>
  <AvtorskePravice>Podatek o licenci CC BY-NC 4.0 je naveden na pristajalni strani članka oz. zvezka revije, v katerem je članek objavljen – glej izvorni URL zgoraj. (Datum opombe: 23. 5. 2025)</AvtorskePravice>
  <VrstaGradiva ID="dk_c" DRIVER="info:eu-repo/semantics/article">Članek v reviji</VrstaGradiva>
  <DatumVstavljanja>2022-11-22 10:12:21</DatumVstavljanja>
  <DatumObjave>2022-11-22 10:12:26</DatumObjave>
  <DatumSpremembe>2025-05-26 09:26:27</DatumSpremembe>
  <DatumTrajnegaHranjenja>0000-00-00 00:00:00</DatumTrajnegaHranjenja>
  <LetoIzida>2022</LetoIzida>
  <LetoIzidaDo>0</LetoIzidaDo>
  <KrajIzida></KrajIzida>
  <LetoIzvedbe>0</LetoIzvedbe>
  <KrajIzvedbe></KrajIzvedbe>
  <Opomba>NASLOV: »Danke Deutschland!« : politično-diplomatski prispevek Zvezne republike Nemčije k nastanku slovenske države / POVZETEK: Članek raziskuje slovensko-nemške odnose, pri čemer se osredinja na odnose med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Slovenijo v času od decembra 1990 do junija 1991. Gre za čas, ko je Slovenija izrazila svoj emancipacijski potencial in se odločila za razglasitev samostojnosti, pri tem pa iskala mednarodno podporo, predvsem pri Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je zaradi zgodovinskih, političnih in gospodarskih vezi razumela kot prijateljsko državo. Zgodovina slovensko-nemških odnosov je pestra, sploh če jo analiziramo skozi dolgo 19. stoletje, začetke 20. stoletja ter drugo svetovno vojno. Kljub nastanku slovenskega naroda kot antipoda nemškemu se vezi, ki so bile med dvema narodnostnima skupnostma vzpostavljene v Avstro-Ogrski, niso nikoli zares pretrgale, le spremenile so se – iz političnih in ideoloških so postajale vse bolj gospodarske. In takšne so v veliki meri ostale vse do danes. A prav gospodarsko-kulturne vezi (brez ideoloških primesi) ter navezanost slovenskega gospodarstva v Jugoslaviji na Zvezno republiko Nemčijo so pri Slovencih vzpostavile občutek, da je Nemčija izjemno prijateljska država, ki bo razumela slovenske emancipacijske težnje ter hitro priznala slovensko samostojnost. Na drugi strani v takratnem Bonnu razpadu Jugoslavije niso bili preveč naklonjeni. Bali so se, kaj bi to prineslo, a hkrati tudi preračunljivo vedeli, da razpad Jugoslavije ne bi bil slaba novica samo za varnost v regiji, ampak tudi za nemško gospodarstvo. Zato so bili zelo previdni, ko so jih slovenski politiki in diplomati znotraj svojih aktivnosti prepričevali, da je treba Slovenijo čimprej priznati. A kot vedno je zgodovina šla svojo pot. Če so v Bonnu še junija 1991 upali, da se Jugoslavijo morda da rešiti, jim je z napadom Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo hitro postalo jasno, da »Jugoslavije ni več« ter da je mednarodnopolitična stvarnost drugačna, kot so si jo sami želeli. Zato so svojo politiko do novonastalih držav kmalu po izbruhu vojne spremenili in iz »ohranjevalca Jugoslavije« postali »sponzor samostojne Slovenije« ter si s tem nakopali kar nekaj dvignjenih obrvi pri drugih članicah Evropskih skupnosti. / KLJUČNE BESEDE: slovensko-nemški odnosi, osamosvojitev Slovenije, Zvezna republika Nemčija, diplomacija, Slovenija, suverenost</Opomba>
  <StStrani>Str. 535-564</StStrani>
  <StevilcenjeNivo1>št. 2</StevilcenjeNivo1>
  <StevilcenjeNivo2>Letn. 30</StevilcenjeNivo2>
  <Kronologija>2022</Kronologija>
  <Patent_Stevilka></Patent_Stevilka>
  <Patent_DatumVeljavnosti>0000-00-00</Patent_DatumVeljavnosti>
  <VerzijaDokumenta>Zaloznikova</VerzijaDokumenta>
  <StatusObjaveDrugje>Objavljeno</StatusObjaveDrugje>
  <VrstaStroskaObjave>NiDoloceno</VrstaStroskaObjave>
  <DatumPoslanoVRecenzijo>0000-00-00</DatumPoslanoVRecenzijo>
  <DatumSprejetjaClanka>0000-00-00</DatumSprejetjaClanka>
  <DatumObjaveClanka>0000-00-00</DatumObjaveClanka>
  <Licence>
    <Licenca ID="3" Kratica="CC BY-NC 4.0" Naziv="Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna" URL="http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl" Logo="by-nc.eu.png" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/licence/by-nc.eu.png" DatumZacetkaLicenciranja="" VezanoNa="" VezanoNaAng="" Besedilo="" BesediloAng=""></Licenca>
  </Licence>
  <EmbargoDo></EmbargoDo>
  <VrstaEmbarga ID="1" Naziv="Takojšnja javna objava" OpenAIREDostop="openAccess"></VrstaEmbarga>
  <Osebe>
    <Oseba ID="7113" Ime="Boštjan" Priimek="Udovič" AltIme="Bostjan Udovic; Boštjan Udović" VlogaID="70" VlogaNaziv="Avtor" ConorID="51783523" Afiliacija="" ArrsID="27579" ORCID=""></Oseba>
  </Osebe>
  <Identifikatorji>
    <Identifikator ID="4" Sifra="UDK" Naziv="UDK" URL="">341.7:341.231(497.4)</Identifikator>
    <Identifikator ID="9" Sifra="ISSN-clanka" Naziv="ISSN pri članku" URL="">1318-0185</Identifikator>
    <Identifikator ID="15" Sifra="DOI" Naziv="DOI" URL="http://dx.doi.org/10.19233/AH.2022.23">10.19233/AH.2022.23</Identifikator>
    <Identifikator ID="3" Sifra="CobissID" Naziv="COBISS_ID" URL="https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/130379523">130379523</Identifikator>
  </Identifikatorji>
  <Datoteke>
    <Datoteka ID="208545" DatotekaNRID="14220770" NamenDatotekeID="2" NamenDatoteke="Predstavitvena datoteka" FormatDatotekeID="2" FormatDatoteke=".pdf" MIME="application/pdf" IkonaFormata="pdf.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/pdf.png" VelikostDatoteke="1354044" VelikostDatotekeKratko="1,29 MB" DatumVstavljanja="2025-04-16 16:30:40" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="true" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="2">
      <Naziv>AH_30-2022-2_UDOVIC.pdf</Naziv>
      <OrgNaziv>AH_30-2022-2_UDOVIC.pdf</OrgNaziv>
      <URL></URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>1</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5>784AE73BAE7E474E2EF327EDE447C323</MD5>
      <SHA256>bdc4681184ee59434ee3a4fbedf9322e8beba20cc2551e030adaf0e1035fb98d</SHA256>
      <UUID>3e6639ea-1ace-11f0-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=208545</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
        <Vsebina TipVsebine="GoloBesedilo" JezikID="1033" Oznaka="" Dolzina="77998"></Vsebina>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
    <Datoteka ID="201591" DatotekaNRID="0" NamenDatotekeID="5" NamenDatoteke="Izvorni URL" FormatDatotekeID="56" FormatDatoteke="URL" MIME="text/url" IkonaFormata="url.png" IkonaFormataPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/fileTypes/url.png" VelikostDatoteke="0" VelikostDatotekeKratko="0,00 KB" DatumVstavljanja="2025-04-09 10:56:46" JeZbrisana="false" JeJavnoVidna="true" JeIndeksirana="false" JeVidno="true" VidnoOd="01.01.1970" Zaporedje="2">
      <Naziv></Naziv>
      <OrgNaziv></OrgNaziv>
      <URL>https://zdjp.si/it/acta-histriae-30-2022-2/</URL>
      <Opis></Opis>
      <OpisTujJezik></OpisTujJezik>
      <UrlObdelave></UrlObdelave>
      <FrekvencaAzuriranjaID>0</FrekvencaAzuriranjaID>
      <Verzija></Verzija>
      <MD5></MD5>
      <SHA256></SHA256>
      <UUID>7bbcc440-151f-11f0-b232-0050569b8976</UUID>
      <PID></PID>
      <PrenosPolniUrl>https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?lang=slv&amp;id=201591</PrenosPolniUrl>
      <Vsebine>
      </Vsebine>
    </Datoteka>
  </Datoteke>
  <Organizacije>
    <Organizacija OrganizacijaID="7" Kratica="FDV" ZavodEvsID="0000059" Logo="" LogoPolniUrl="https://repozitorij.uni-lj.si/teme/rulDev/img/logo/">Fakulteta za družbene vede </Organizacija>
  </Organizacije>
  <OrganizacijeVira>
  </OrganizacijeVira>
  <MetodeZbiranjaPodatkov>
  </MetodeZbiranjaPodatkov>
  <TipologijaDela ID="1.01" Koda="1.01" Naziv="Izvirni znanstveni članek" SchemaOrg="Article"></TipologijaDela>
  <OpenAIRE>
    <OpenAIRE ProjektID="info:eu-repo/grantAgreement/ARRS//P5-0177" Stevilka="P5-0177" Naslov="Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah" Akronim="" Delez="0"></OpenAIRE>
  </OpenAIRE>
  <Ostalo>
    <StIrodsDatotek>0</StIrodsDatotek>
    <StDatotekPodTrajnimEmbargom>0</StDatotekPodTrajnimEmbargom>
    <StDatotekZOmejenimDostopom>0</StDatotekZOmejenimDostopom>
  </Ostalo>
</Gradivo>
