Pedagoški delavci imajo pomembno vlogo pri akademskem izobraževanju učencev ter krepitvi njihovih čustvenih in socialnih spretnosti, da lahko posamezni učenci uspešno delujejo v družbi. Zato je v veliko pomoč, če so pedagoški delavci tudi čustveno kompetentni - sposobni prepoznati in razumeti svoja čustva in čustva drugih ter jih uravnavati v različnih okoliščinah. Žal lahko zaradi pomanjkanja ustreznih pedagoških virov o pomenu čustev in strategij uravnavanja čustev (ER- angl. emotion regulation, regulacija čustev) v izobraževalnem okolju pedagoški delavci ostanejo nepripravljeni na spreminjanje čustvenih odzivov ter pri svojem delu povzročajo stisko in neprijetno čustveno doživljanje. V pričujoči raziskavi je 42 socialnih pedagogov, ki delajo v slovenskih osnovnih šolah, izpolnilo spletno anketo, katere namen je bil oceniti intenzivnost njihovega čustvenega doživljanja, uporabo izbranih strategij ER čustev, znanje o čustvih in ER, delovno obremenitev (tj. število učencev, s katerimi dnevno delajo) in poklicno fazo, v kateri se nahajajo. Ugotovitve kažejo, da so veselje, ponos in ljubezen najbolj intenzivno doživljana čustva, socialna podpora pa najpogosteje uporabljena strategija ER med socialnimi pedagogi. Nasprotno pa je uporaba snovi najmanj pogosto uporabljena strategija ER pri socialnih pedagogih. Poleg tega so bili intenzivnost jeze, izčrpanosti in brezupa pozitivno povezani z uporabo več strategij ER: izbiro situacije, potlačevanjem, uživanjem tolažbe, uporabo psihoaktivnih snovi in izogibanjem doživljanju ter negativno povezani s kognitivno ponovno oceno pomena dogodka in spreminjanjem situacije. Tudi predhodno znanje socialnih pedagogov o čustvih in strategijah ER je bilo močno in pozitivno povezano z intenzivnostjo prijetnih čustev in uporabo bolj prilagodljivih strategij ER. Druge pomembne ugotovitve se nanašajo na delovno obremenitev socialnih pedagogov in poklicno fazo, v kateri se nahajajo v povezavi z njihovim čustvenim doživljanjem in izbranimi strategijami ER. Na podlagi rezultatov je delovna obremenitev socialnih pedagogov pozitivno povezana z uporabo tolažilnega prehranjevanja, uporabo psihoaktivnih substanc, izbiro situacije in kognitivnim prevrednotenjem. Socialni pedagogi, ki se prepoznavajo v fazah kariernega razvoja, ki vključujejo afirmativna dejanja in pozitiven odnos do poklica, so bolj nagnjeni k doživljanju prijetnih čustev, medtem ko tisti, ki se prepoznavajo v fazah kariere, povezanih z negativnim odnosom in vedenjem do poklica, pogosteje doživljajo neprijetna čustva. Implikacije, ki temeljijo na teh kvantitativnih podatkih, lahko pripomorejo k ozaveščanju o pomenu čustvenega doživljanja pedagoških delavcev in strategij regulacije čustev v izobraževalnih okoljih.
|