izpis_h1_title_alt

Nevidno delo brezposelnih “mladih” pri zviševanja zaposljivosti v času pandemije COVID-19
ID Matjašec, Sara (Avtor), ID Samaluk, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,17 MB)
MD5: 70203D966E472E624BAB8842D5A1E9FB

Izvleček
V magistrski nalogi raziskujem nevidno delo brezposelnih “mladih” pri zviševanju zaposljivosti v času pandemije COVID-19. Pri tem izhajam iz literature, ki opisuje premik od zaposlenosti k zaposljivosti, ki pred posameznika postavlja nenehno potrebo po vlaganju v človeški kapital, pri čemer posamezniki lahko opravljajo tudi veliko nevidnega dela. Ob tem pa novejše raziskave ugotavljajo, da je zaradi prekarnih zaposlitev in ciklične brezposelnosti to nevidno delo dolgotrajno in se tudi ne poplača v celoti. Prekarne zaposlitve namreč ne omogočajo varnosti in trajnosti in tako mladim otežujejo vstop v družbeno odraslost ter povzročajo njihovo prekarno staranje. V tem delu torej »mladi« niso definirani na podlagi starostno stratifikacijskih definicij mladosti, ki jih najdemo v aktivnih politikah zaposlovanja, temveč na podlagi družbenih pogojenosti, ki močno redefinirajo tradicionalna življenjska in karierna obdobja in torej tudi kronološko starejšim posameznikom onemogočajo vstop v družbeno odraslost. S pomočjo kvalitativnih intervjujev z brezposelnimi “mladimi” raziskujem proces zviševanja zaposljivosti ter ugotavljam, kakšni so učinki takšnega dela. Ugotovitve raziskave kažejo, da si brezposelni “mladi” s pomočjo izobraževanja in usposabljanja, prostovoljnega dela, mreženja ter identitetnega dela aktivno prizadevajo za zviševanje zaposljivosti. Ob tem ugotavljam, da se v posameznih mehanizmih zviševanja zaposljivosti odražajo tudi mehanizmi nevidnega dela, zaradi katerih je delo razvrednoteno. Posebni prispevek magistrske naloge je v razkrivanju učinkov vlaganja v zviševanje zaposljivosti, ki pokaže, da “mladi” kljub številnim naporom ostajajo ujeti v ciklični prekarizaciji, ki jim ne omogoča dokončnega vstopa v družbeno odraslost. Ob tem pa ugotavljam, da država s svojimi mehanizmi pomoči (aktivne politike zaposlovanja) oblikuje in vzdržuje prekarnost ter vzgaja disciplinirane posameznike za potrebe trga dela.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Brezposelnost, mladi, pandemija COVID-19, zviševanje zaposljivosti, nevidno delo, prekarno delo.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-142334 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.10.2022
Število ogledov:936
Število prenosov:79
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Invisible work of “young”unemployed to enhance employability during COVID-19 pandemic
Izvleček:
In my master thesis I explore the invisible work of unemployed “young” people to enhance employability in the COVID-19 pandemic, drawing on literature describing the shift from employment to employability, which places a constant need for individuals to invest in human capital. At the same time, more recent research has found that precarious employment and cyclical unemployment do not fully repay the invisible work of young people. Precarious jobs do not offer security and sustainability, thus preventing young people from entering social adulthood. In my master thesis "young people" are not defined on the basis of the age-stratified definitions of youth found in active employment policies, but on the basis of social conditions that strongly redefine the traditional life and career period and therefore also prevent chronologically older individuals from entering social adulthood. Through qualitative interviews with unemployed “young” people, I explore the process of enhancing employability and the effects of such work. The findings show that unemployed “young” people are actively working to enhance their employability through education and training, voluntary work, networking and identity work. I also note that some of the mechanisms to enhance employability also reflect mechanisms of invisible work that devalue work. The specific contribution of the thesis is to reveal the effects of investing in employability, showing that despite many efforts, “young” people remain trapped in a cyclical precarisation that does not allow them to enter social adulthood. At the same time, I note that the State, through its support mechanisms (active labour market policies), creates and maintains precariousness and creates the kind of individuals that society needs.

Ključne besede:Unemployment, young people, COVID-19 pandemic, enhancing employability, invisible work, precarious work.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj