izpis_h1_title_alt

Značilnosti žrtev nasilja v času epidemije covida-19 : magistrsko delo
ID Baruca, Iris (Avtor), ID Masten, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,77 MB)
MD5: AB52614EC8B55B3B8F936B319C381139

Izvleček
Z raziskavo sem želela ugotoviti, katere so demografske in psihološke značilnosti oseb, ki so doživljale nasilje, pred epidemijo covida-19 in med njo, v družini/partnerskem odnosu, na delovnem mestu in v medosebnih odnosih. Podatke sem pridobila s pomočjo Vprašalnika za oceno potreb po psihosocialni podpori med epidemijo covida-19. V raziskavi je sodelovalo 3667 oseb. Izvedla sem tudi polstrukturirane intervjuje s strokovnimi delavkami, ki delujejo na področju preprečevanja nasilja na Centrih za socialno delo. V času epidemije sta se povečali stopnja in intenziteta nasilja v družini/partnerskem odnosu kot tudi na delovnem mestu. Pojavile so se tudi nove vrste nasilja. Demografske značilnosti tipične žrtve nasilja so bile podobne, ne glede na vrsto nasilja (v družini/partnerskem odnosu, na delovnem mestu, v medosebnih odnosih) in čas doživljanja nasilja (med epidemijo in pred njo). Najbolj ogrožene osebe so bile ženskega spola, zaposlene, z višjo izobrazbo (univerzitetna stopnja), povprečno stare med 39. in 46. letom, brez šoloobveznih otrok, zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja ali zdravstva. Psihološke značilnosti tipične žrtve nasilja med epidemijo so bile prav tako podobne, ne glede na vrsto nasilja. Žrtve so bile manj psihološko fleksibilne, doživljale so več depresivnih in somatskih simptomov, toda imele višje socialno, čustveno in psihološko blagostanje ter optimističnejše mišljenje v primerjavi z osebami, ki nasilja niso doživljale. Žrtve so doživljale večjo duševno stisko v primerjavi s časom pred epidemijo, s katero se niso znale dobro soočiti. Strokovne delavke so poročale o pogostejših duševnih stiskah žrtev, občutkih anksioznosti, depresivnosti, nizki samopodobi, pogostejšem samopoškodovalnem vedenju in somatskih težavah v primerjavi s časom pred epidemijo. Med osebami, ki so nasilje doživljale pred epidemijo, in osebami, ki nasilja niso doživljale, ni bilo pomembnih razlik v duševnem zdravju. Naloga vsebuje tudi predloge preventivnih in intervencijskih možnosti za preprečevanje nasilja, ki so lahko smernice za pripravo preventivnih programov za zmanjšanje ogroženosti zaradi nasilja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nasilje v družini, nasilje v partnerskem odnosu, nasilje na delovnem mestu, nasilje v medosebnih odnosih, covid-19, duševno zdravje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[I. Baruca]
Leto izida:2022
Št. strani:93 str.
PID:20.500.12556/RUL-142165 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.97:364.63(043.2)
COBISS.SI-ID:127292931 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.10.2022
Število ogledov:431
Število prenosov:66
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Characteristics of victims of violence during the covid-19 epidemic
Izvleček:
With the research, I wanted to find out the demographic and psychological characteristics of people who experienced violence before and during the covid-19 epidemic, in family/partner relationships, at the workplace and in interpersonal relationships. I obtained the data using the Questionnaire for assessing the need for psychosocial support during the covid-19 epidemic. 3667 people participated in the survey. I also conducted semi-structured interviews with professionals who work in the field of violence prevention at the Centers for Social Work. During the epidemic, the level and intensity of domestic/partner violence and workplace violence increased. New types of violence also emerged. The demographic characteristics of a typical violence victim were similar, regardless of the type of violence (domestic, workplace or interpersonal violence) and the time of experiencing violence (during and before the epidemic). Person most at risk was female, employed, with a higher education (university degree), average age between 39 and 46, without school-aged children, employed in the field of education or healthcare. The psychological characteristics of the typical violence victim during the epidemic were also similar, regardless of the type of violence. Victims were less psychologically flexible, experienced more depressive and somatic symptoms, had higher social, emotional and psychological well-being and a more optimistic thinking compared to people who did not experience violence. The victims experienced greater mental distress compared to the time before the epidemic, which they did not know how to cope well with. Professional who work in the field of violence reported more frequent mental distress of the victims, feelings of anxiety, depression, low self-esteem, more frequent self-harming behavior and more somatic problems, compared to the time before the epidemic. There were no significant differences in mental health between those who experienced violence before the epidemic and those who did not. Thesis also contains suggestions for preventive and intervention opportunities for violence prevention, which can be used as guidelines for the preparation of preventive programs for violence reduction.

Ključne besede:domestic violence, intimate partner violence, workplace violence, interpersonal violence, covid-19, mental health

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj