izpis_h1_title_alt

Odnos slovenske družbe do cepljenja oziroma primerjava strategij cepljenja leta 1972 med epidemijo črnih koz v Jugoslaviji in epidemijo SARS-CoV-2 leta 2021 v Sloveniji : magistrsko delo
ID Tkalec, Sarah (Avtor), ID Mandelc, Damjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Repe, Božo (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,37 MB)
MD5: EB6AA9C19FA8ED1A5ED242625354B5B7

Izvleček
Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje odnosa do cepljenja v slovenski družbi leta 1972 med epidemijo črnih koz v Jugoslaviji in epidemijo SARS-CoV-2 v obdobju 2020–2022 v Sloveniji. Analiza je narejena z zgodovinskega in sociološkega pogleda na to temo. Interdisciplinarna raziskava je zasnovana kot preplet zgodovinskih opisov in vidikov cepljenja na primeru epidemije črnih koz ter sociološke razlage epidemije in odnosa slovenske družbe do cepljenja danes na primeru SARS-CoV-2. Opisuje gospodarske, politične, socialne in zdravstvene razmere v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in znotraj nje v Socialistični republiki Sloveniji. V osrednjem delu naloge je opisana epidemija črnih koz v Jugoslaviji in epidemija SARS-CoV-2 v Sloveniji. Naloga tako poda adekvatno primerjavo razlik v strategijah cepljenja in njihove učinkovitosti. Pretresa tudi podatke o zaupanju slovenske družbe do oblasti in zdravstvene ter epidemiološke stroke na primeru obeh epidemij ter takšno refleksijo kontekstualizira predvsem z vidika spreminjanja družbene zavesti iz kolektivne v individualistično. Na koncu je podana primerjava odnosa slovenske družbe do cepljenja in različnega poročanja medijev s pomočjo diskurzivne analize v dveh obdobjih, z drugačno družbeno ureditvijo in družbeno klimo. Podana je tudi analiza polstrukturiranih intervjujev s slovenskim zdravnikom, ki je leta 1972 sodeloval v cepilni akciji v boju proti črnim kozam, in trenutnim slovenskim pediatrom in infektologom, ki je podal odgovore na trenutno situacijo in soočanje z epidemijo SARS-CoV-2. V zaključku so povzete ugotovitve glede spremembe družbene zavesti med slovensko družbo iz kolektivne v pretežno individualistično in njenega vpliva na odnos do cepljenja, vpliva načina poročanja medijev na odnos do cepljenja glede na državno ureditev in vpliva globalizacije, večje avtonomnosti in pluralnosti medijev na pretok številnih dezinformacij.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenska družba, cepljenje, črne koze, epidemija, SARS-CoV-2
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:[Ljubljana]
Založnik:[S. Tkalec]
Leto izida:2022
Št. strani:150 f.
PID:20.500.12556/RUL-141285 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:316.64:614.47"1972"+"2021"(043.2)
COBISS.SI-ID:126615811 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.09.2022
Število ogledov:497
Število prenosov:149
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The attitude of Slovenian society towards vaccination. Comparison of the vaccination strategy in 1972 between smallpox epidemic in Yugoslavia and the SARS-CoV-2 in 2020-2022 epidemic in Slovenia
Izvleček:
This master thesis focuses on the study of attitudes towards vaccination in Slovenian society in 1972 during the smallpox epidemic in Yugoslavia and the SARS-COV-2 epidemic in Slovenia in 2020-2022. The analysis is made from a historical and sociological perspective on the topic. The interdisciplinary research is designed as an interplay of historical descriptions and aspects of vaccination, using the smallpox epidemic as an example, as well as a sociological interpretation of the epidemic and the attitudes of Slovenian society towards vaccination today, using SARS-COV-2 as an example. It describes the economic, political, social and health situation in the Socialist Federal Republic of Yugoslavia and within it in the Socialist Federal Republic of Slovenia. The main part of the thesis describes the smallpox epidemic in Yugoslavia and the SARS-COV-2 epidemic in Slovenia. The thesis thus provides an adequate comparison of the differences in vaccination strategies and their effectiveness, and also reflects on Slovenian society's trust in the authorities and the medical and epidemiological profession, using the two epidemics as an example, and contextualises such reflection primarily in terms of the change in social consciousness from a collectivist to an individualist one. Finally, a comparison of Slovenian society's attitudes towards vaccination and media coverage is presented through a discursive analysis of two periods with different social arrangements and social climates. An analysis of semi-structured interviews with a Slovenian doctor who participated in the 1972 smallpox vaccination campaign and a current Slovenian paediatrician and infectologist is also provided, giving their responses to the current situation, and coping with the SARS-CoV-2 epidemic. The conclusion summarises the findings regarding the change in social consciousness among Slovenian society from a collective to a predominantly individualistic one and its impact on attitudes towards vaccination, the influence of the way the media report on attitudes towards vaccination in relation to the state system, and the impact of globalisation, increased autonomy, and media pluralism on the flow of much misinformation.

Ključne besede:Slovenian society, vaccination, smallpox, epidemic, SARS-CoV-2

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj