izpis_h1_title_alt

Analiza slovenskega javnega diskurza o dogodkih na Kitajskem med letoma 1839 in 1949 : magistrsko delo
ID Štangelj, Sara (Avtor), ID Cergol Paradiž, Ana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,16 MB)
MD5: 6224C2840B054231E00FD58D9C0D7648

Izvleček
Vse od vzpostavitve svilne poti v antičnem času je Kitajska burila duhove na Zahodu s svojo mističnostjo in eksotiko. Šele vzpon imperializma v Evropi v 19. stoletju je prisilil več stoletij zaprto Kitajsko k odpiranju in trgovanju z zahodnimi silami ter s tem pospešil intenzivnost stikov med obema območjema. Med tovrstne stike spadajo tudi potovanja vojakov, pomorščakov, misijonarjev, diplomatov, popotnikov in pustolovcev s slovenskega etničnega ozemlja na Kitajsko, ki so se vračali z bogatimi zgodbami in doživetji. S tem sta tudi količina in verodostojnost podatkov o Kitajski na slovenskem etničnem ozemlju od druge polovice 19. stoletja naprej postajali vse večji in bolj zanesljivi, hkrati pa so se na novo oblikovale predstave in ideje o kitajski družbi, ki so se odmikale od prvotnih fantazijskih in eksotičnih v bolj realne in tehtnejše tone. Pripovedi, pisma, dnevniki, spomini in zapisi oseb, ki so se vračale s Kitajske, so se večinoma objavljali tudi v slovenskem tisku in tako vzpostavili formalni okvir, znotraj katerega so se oblikovali pogledi in ideje o kitajski družbi, kulturi in življenju. Proti koncu 19. stoletja se je med Evropejci in posledično tudi med Slovenci razširilo prepričanje, da sta kitajska država in kultura med najstarejšimi na svetu, vendar naj bi zaradi dolgotrajne izolacije prišlo do kulturnega zastoja. Kitajcem so sicer priznavali vljudnost, potrpežljivost in delavnost, vendar naj bi imeli smisel samo za praktične stvari. Z vse večjim odpiranjem Kitajske svetu pa se je takšno mišljenje počasi začelo spreminjati, še posebej po 1. svetovni vojni, ko je bilo tudi pri nas mogoče slišati prve kritike imperialistične politike zahodnih držav in s tem posredno tudi doktrine rasizma.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Kitajci, slovenski stiki s Kitajsko, slovenski javni diskurz, stereotipi, evropocentrizem
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[S. Štangelj]
Leto izida:2022
Št. strani:49 str.
PID:20.500.12556/RUL-140980 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:070(497.4):94(510)"1839/1949"
COBISS.SI-ID:134584323 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.09.2022
Število ogledov:667
Število prenosov:44
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Analysis of Slovenian public discourse on the events in China between 1839 and 1949
Izvleček:
Ever since the establishment of the Silk Road in ancient times, China has stirred spirits in the West with its mysticism and exoticism. It was only the rise of imperialism in 19th-century Europe that forced centuries-closed China to open up and trade with Western powers, thus accelerating the intensity of contacts between the two areas. Such contacts also include trips of soldiers, sailors, missionaries, diplomats, travellers and adventurers from the Slovenian ethnic territory to China, who returned with rich stories and experiences. With this, the amount and credibility of data on China in the Slovene ethnic territory became larger and more reliable from the second half of the 19th century onwards, and at the same time new perceptions and ideas about Chinese society were formed, moving away from the original fantasy and exotic to more realistic and weighty tones. Narratives, letters, diaries, memoirs and records of people returning from China were mostly published in the Slovenian press, thus establishing a formal framework within which views and ideas about Chinese society, culture and life were formed. Towards the end of the 19th century, the belief spread among Europeans and consequently also among Slovenes that the Chinese state and culture were among the oldest in the world, but that long-term isolation caused a cultural stalemate. The Chinese were acknowledged for their courtesy, patience and diligence, but they were supposed to make sense only for practical things. However, with the growing opening of China to the world, such thinking slowly began to change, especially after the First World War, when the first criticisms of the imperialist policy of Western countries and thus indirectly the doctrine of racism could be heard in Slovenia.

Ključne besede:Chinese people, Slovenian contacts with China, Slovenian public discourse, stereotypes, Eurocentrism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj