izpis_h1_title_alt

Care for minors in medieval town statutes at the juncture of the Holy Roman Empire and the Republic of Venice, with a note on the reception of Roman law
ID Kambič, Marko (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,17 MB)
MD5: 2CBB84FD77BF011FF96C168A79694F32
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://zdjp.si/acta-histriae-29-2021-3/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
This paper analyses and compares statutory provisions on tutelage for minor children in the Venetian towns of Koper, Izola, and Piran, and compares them with the regulation of the town of Ptuj, which was part of the Holy Roman Empire. It draws on selected notations from the notary books of Piran and, indirectly, documentary sources from Ptuj that reflect the practice corroborating and illustrating findings concerning statutory law. Moreover, from a comparative perspective, the paper aims to establish how Roman law influenced the legal regulation of the care of minor children in the two neighbouring territories that differed in terms of tradition and administrative affiliation.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:children, tutor, guardian, Gerhab, statutes, Roman law, reception, tutela impuberum, cura minorum, pupillus, Istra, Koper, Izola, Piran, Ptuj
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2021
Št. strani:Str. 611-636
Številčenje:Letn. 29, št. 3
PID:20.500.12556/RUL-140535 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:34(091):347.64
ISSN pri članku:1318-0185
DOI:10.19233/AH.2021.25 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:91811331 Povezava se odpre v novem oknu
Avtorske pravice:
Licenca CC BY-NC 4.0 je navedena v kolofonu serijske publikacije (https://zdjp.si/wp-content/uploads/2022/01/AH_29-2021-3.pdf) in na spletnih straneh serijske publikacije (https://zdjp.si/p/actahistriae/ in https://zdjp.si/navodila-avtorjem-acta-histriae/). (Datum opombe: 3. 10. 2022)
Opomba:
NASLOV: Skrb za nedorasle otroke po statutih srednjeveških mest na stičišču Svetega rimskega cesarstva in Beneške republike s kratkim ozirom na recepcijo rimskega prava / POVZETEK: Po Piranskem, Izolskem in Koprskem statutu sta smela varuha otroku z oporoko določiti oče in mati. Če tega nista storila, je varuštvo po očetovi ali materini smrti pripadlo preživelemu staršu. Kadar ga več ni bilo, je varuha določil podestat, pri čemer je imel prednost tisti kandidat, ki je ponudil najvišjo varščino, s katero je jamčil, da bo pošteno opravljal svojo dolžnost. Varuh je moral varovančevo premoženje ohraniti neokrnjeno. V določenem roku ga je bil dolžan popisati, če tega ni storil ali če je pri tem kaj utajil, je bil kaznovan, zaradi utaje so mu varuštvo tudi odvzeli. Po koncu varuštva je moral varuh predložiti obračun poslov, ki jih je sklepal za varovanca ter mu prepustiti celotno premoženje. Varuštvo se je praviloma končalo z varovančevo polnoletnostjo (v Piranu in Kopru z 12. letom za deklice, s 14. letom za dečke; v Izoli s 14. letom za deklice in s 15. letom za dečke). Dokler je varuštvo trajalo, se varovanci niso mogli sami veljavno zavezati, niti niso mogli odsvajati premoženja. Pravne posle so lahko sklepali le s soglasjem varuha in oblastnega organa. V nasprotnem primeru je bil tak posel neveljaven, in sopogodbenik je moral premoženje vrniti varovancu. Kljub končanemu varuštvu nekdanji varovanci načeloma niso postali polno poslovno sposobni, dokler niso dosegli določene dobe (v Piranu dekleta 15. leto in dečki 18. leto; v Izoli oboji 18. leto; v Kopru oboji 20. leto). Zelo podobna ureditev varuštva kot v omenjenih mestih je veljala tudi v ostalih istrskih komunih pod beneško oblastjo. Kljub nekaterim lokalno specifičnim določilom jo lahko brez dvoma štejemo za rezultat zgodnje recepcije rimskega prava. Ptujska statuta varuštvo urejata zgolj v najosnovnejših potezah in zelo skopo. Otroku je varuha lahko postavil oče s pravnim poslom, ki ni imel značaja rimskega testamenta. Za primer, če bi varuh umrl, še preden bi varovanci dorasli, je smel varuh po svoji prosti volji, brez soglasja otrokovih sorodnikov, postaviti drugega varuha. Če je otrok ostal brez varuha, mu ga je določil mestni svet. Varuh je bil zavezan k skrbnemu ravnanju in je odgovarjal za premoženje otrok mestnemu svetu. Drugi Ptujski statut dodaja še varuhovo dolžnost, da sestavi popis varovančevega premoženja. Razen slednjega, določila obeh Ptujskih statutov ne kažejo neposrednega vpliva recepcije. Statutarna ureditev varuškega prava potrjuje dejstvo, da je bil pravni razvoj v obalnih mestih na Slovenskem, ki so bila v obravnavanem obdobju pod beneško oblastjo, praviloma hitrejši in kvalitetnejši kot v celinskih, ki so pripadala Svetemu rimskemu cesarstvu. K temu je bistveno doprineslo rimsko pravo. / KLJUČNE BESEDE: otroci, varuhi, skrbniki, tutela impuberum, cura minorum, pupillus, Gerhab, Istra, statuti, Koper, Izola, Piran, Ptuj, rimsko pravo, recepcija
Datum objave v RUL:15.09.2022
Število ogledov:2026
Število prenosov:78
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Histriae
Skrajšan naslov:Acta Histriae
Založnik:Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, = Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, = Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente
ISSN:1318-0185
COBISS.SI-ID:34491648 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Italijanski jezik
Naslov:La tutela dei minori negli statuti dei comuni medievali al crocevia tra il Sacro Romano Impero e la Repubblica di Venezia con breve riferimento alla ricezione del diritto romano
Izvleček:
Nel presente contributo si analizzano e altresì si comparano le norme statutarie previste per la tutela dei minori in epoca medioevale nelle città veneziane di Koper/Capodistria, Izola/Isola e Piran/Pirano, e quelle previste nella città di Ptuj/Poetovio, che faceva parte del Sacro Romano Impero. Si esaminano apposite notazioni emerse dai libri notarili di Pirano e indirettamente dalle fonti documentarie di Ptuj che riflettono la pratica di confermare e illustrare i risultati relativi al diritto allora vigente. Inoltre, si cerca di accertare in una prospettiva comparata come il diritto romano abbia influenzato la regolamentazione giuridica relativa alla tutela dei minori in due territori vicini, ma comunque diversi in termini di tradizione e appartenenza amministrativa.

Ključne besede:bambini, tutore, curatore, tutela impuberum, cura minorum, pupillus, Gerhab, Istria, statuti, Capodistria, Isola, Pirano, Poetovio, diritto romano, ricezione

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj