izpis_h1_title_alt

Stigmatizacija oseb z motnjami hranjenja in iskanje pomoči : diplomsko delo
ID Rimc, Tajda (Avtor), ID Poštrak, Milko (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,49 MB)
MD5: 434FDBB615CAAF1691418EB1D3F82D12

Izvleček
Namen diplomskega dela je ugotoviti povezavo med stigmatizacijo oseb z motnjami hranjenja in časom, ko se oseba odloči za iskanje pomoči. V teoretičnem uvodu sem najprej opredelila, kaj motnje hranjenja sploh so ter predstavila vzroke zanje in njihove posledice. Pri vzrokih za nastanek motenj hranjenja sem se bolj podrobno osredotočila na spol, družino, vrstnike in družbene ideale ter pojasnila njihov vpliv na nastanek motenj, pri posledicah, ki jih posamezniku prinašajo motnje hranjenja, pa sem podrobneje opisala fizične, psihične in socialne posledice. Del teoretičnega uvoda sem namenila tudi stigmi, kjer sem najprej opredelila, kaj stigma je ter se nato osredotočila še na znake stigmatizacije, opisala vzroke in posledice, ki jih stigmatizacija prinaša s seboj ter predstavila možne načine za zmanjšanje te. Zadnji del teoretičnega uvoda sem posvetila pomoči pri motnjah hranjenja, kjer sem najprej opisala možne oblike pomoči, ki so pri nas na voljo posameznikom, ki trpijo za motnjami hranjenja, ter potek zdravljenja. V tem delu sem eno podpoglavje posvetila tudi pomenu socialnih delavk pri pomoči in podpori osebam z motnjami hranjenja. V empiričnem delu sem želela ugotoviti, na katero področje v življenju posameznika imajo motnje hranjenja največji vpliv, kako se v življenju posameznika najbolj kaže vpliv motenj hranjenja, kakšen je vpliv mnenj, predsodkov ljudi do oseb z motnjami hranjenja na čas, v katerem oseba poišče pomoč, kako osebe z motnjami hranjenja ocenjujejo pomen socialnih delavk pri podpori in pomoči, kako pogosto pridejo osebe z motnjami hranjenja v stik s socialno delavko pri iskanju pomoči, ali obstaja povezava med doživljanjem stigmatizacije in časom, ko se oseba z motnjo hranjenja odloči za iskanje pomoči, in kakšen je vpliv pogostejšega doživljanja stigmatizacije na čas, v katerem se oseba odloči za iskanje pomoči. Izvedla sem kvantitativno raziskavo na neslučajnostnem vzorcu 130 oseb, starejših od 15 let, ki imajo ali so imele motnje hranjenja in so v času anketiranja živele v Sloveniji. Podatke sem zbrala s pomočjo spletne ankete. Ugotovila sem, da se anketiranci strinjajo, da imajo motnje hranjenja največji vpliv na samopodobo in da se motnje najbolj kažejo v pomanjkanju energije. Vprašani menijo, da mnenja ljudi o osebah z motnjami hranjenja podaljšajo čas, v katerem se oseba odloči poiskati pomoč, jih pa večina ne ve, ali so socialne delavke pomembne pri pomoči in podpori, še vedno pa je večji delež tistih, ki menijo, da so pomembne kot pa tistih, ki menijo, da niso. Anketiranci v večini tudi ocenjujejo, da osebe z motnjami hranjenja pri iskanju pomoči ne pridejo v stik s socialno delavko. Prav tako sem ugotovila, da obstaja povezava med doživljanjem stigmatizacije in časom, ko se oseba odloči poiskati pomoč in da so najbolj pogosto stigmatizacijo doživljali posamezniki, ki pomoči niso poiskali, najredkeje pa tisti, ki so pomoč poiskali hitro, torej prej kot v šestih mesecih. Podrobnejše rezultate raziskave predstavim v analizi in obrazložim v razpravi. Za tem sem zapisala še sklepe in predloge ter dodala priloge.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:motnje hranjenja, vzroki, vpliv spola, vpliv družine, vpliv vrstnikov, družbeni ideali, posledice, stigma, predsodki, pomoč, socialno delo
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Rimc]
Leto izida:2022
Št. strani:59 str.
PID:20.500.12556/RUL-138914 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:364.4:613.24
COBISS.SI-ID:143288323 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:25.08.2022
Število ogledov:602
Število prenosov:216
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Stigmatisation of people with eating disorders and seeking help
Izvleček:
The aim of this thesis is to establish the link between the stigmatisation of people with eating disorders and the time at which a person decides to seek help. In the theoretical introduction, I first define what eating disorders are and outline their causes and consequences. For the causes of eating disorders, I have looked in more detail at gender, family, peers and social ideals, explaining their influence on the onset of the disorder, and for the consequences of eating disorders, I have looked in more detail at the physical, psychological and social consequences. One part of the theoretical introduction was also devoted to stigma, where I again first defined what stigma is and then focused on the signs of stigma, describing the causes and consequences of stigma and presenting possible ways to reduce it. The last part of the theoretical introduction is devoted to eating disorder support, where I first describe the possible forms of support available to individuals suffering from eating disorders and the course of treatment. In this section, I have also devoted a subsection to the importance of social workers in helping and supporting people with eating disorders. In my empirical part, I wanted to find out which area of a person's life is most affected by eating disorders, how the impact of eating disorders is most evident in a person's life, what is the impact of opinions, prejudices,. . . people's attitudes towards people with eating disorders on the length of time it takes to seek help, how people with eating disorders rate the importance of social workers in supporting and helping them, how often people with eating disorders come into contact with a social worker when seeking help, whether there is a link between experiencing stigma and the time when a person with an eating disorder decides to seek help and what is the impact of more frequent stigmatisation on the time during which a person chooses to seek help. I carried out a quantitative survey on a non-unusual sample of 130 people over the age of 15 who have or had an eating disorder and lived in Slovenia at the time of the survey. I collected the data through an online survey. I found that respondents agree that eating disorders have the biggest impact on self-esteem and that eating disorders are most evident in a lack of energy. Respondents think that people's opinions about people with eating disorders increase the time it takes to seek help, but most do not know whether social workers are important in helping and supporting them, and there is still a higher proportion of those who think they are important than those who think they are not. Respondents also overwhelmingly perceive that people with eating disorders do not contact a social worker when seeking help. I also found that there was a link between experiencing stigma and the time when a person chooses to seek help and that the most common stigma was experienced by individuals who did not seek help at all, and the rarest of those who sought help quickly, i.e. earlier than six months. I present the detailed results of the survey in the analysis and explain them in the discussion. I then wrote down the conclusions and proposals and added the annexes.

Ključne besede:eating disorders, causes, gender impact, family impact, peer influence, social ideals, consequences, stigma, prejudice, help, social work

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj