V disertaciji raziskujemo tok svetlobe v tekoče kristalnih fotonskih kristalih, s posebnim poudarkom na tridimenzionalnih fotonskih kristalih s kubično osnovno celico. Glavni rezultati disertacije so natančen model in razumevanje fotonskih pasov in elektromagnetnih lastnih polj v fotonskih kristalih, ki jih tvorijo samo-organizirajoči holesterični tekoči kristali v (i) helikoničnih tekočih kristalih, (ii) modrih fazah I, (iii) koloidnih modrih fazah I in II in (iv) fotonski giroidni matrici.
Lastna optična stanja fotonskih kristalov in njihovo disperzijsko zvezo izračunamo iz Maxwellovih enačb z metodo razvoja po ravnih valovih za popolnoma anizotropne tridimenzionalne strukture. Pokažemo metode s katerimi lahko okarakteriziramo kompleksne optične lastnosti, vključno z analizo lastnih vrednosti, lastnih elektromagnetnih polj in fotonske gostote stanj. Originalni prispevek te disertacije je izračun lastnih vrednosti in fotonskih stanj za tridimenzionalne tekoče kristale kombinirane z dieletričnim materialom.
Najprej preučujemo enodimenzionalne holesterične nematske tekoče kristale, kjer pokažemo možnost nastavljivih optičnih lastnosti s kontroliranjem fotonske vrzeli materiala. Izračunamo fotonska lastna stanja in pokažemo, da se pojavi električno polje v snovi vzdolž smeri propagiranja svetlobe. Tako za levo, kot za desno polarizirano svetlobo. Posledično dobimo močno prostorsko odvisen Poyntingov vektor, katerega lahko kontroliramo z raznimi materialnimi lastnostmi in zunanjim električnim poljem.
Drugič, izračunamo fotonske pasove v modrih fazah I, vključno z višjimi fotonskimi vrzelmi, kjer pokažemo, da je anizotropna narava modrih kristalov odgovorna za odprtje dodatnih polarizacijsko odvisnih fotonskih vrzeli. Analiza fotonskih lastnih stanj pokaže, da se polarizacija nekaterih lastnih stanj znotraj določenega fotonskega pasu spreminja iz levo polariziranega stanja v desno polarizirano stanje. Ugotovimo, da se doložena optična lastna stanja v modrih fazah izrazito dobro sklapljajo s krožno polarizirano vpadno svetlobo, to je posebej opazno v $\Lambda$ smereh vpadnega valovnega vektorja. V tej smeri opazimo tudi nelinearne pojave, kot so križanje in odboj fotonskih pasov.
Tretjič, pokažemo, da so optične lastnosti modrih faz I in modrih faz II s koloidnimi delci zanimiva kombinacija dveh simetrij. Simetrije koloidnih delcev in osnovne celice modrih faz. Primerjava fotonskih pasov modrih faz s koloidnimi delci z modrimi fazami brez delcev in FCC-BCC delci v izotropnem okolju pokaže, da je velikost fotonske vrzeli odvisna od velikosti in lomnega količnika koloidnih delcev. Pri čemer večji delci praviloma povzročijo večje fotonske vrzeli.
Četrtič, primerjamo optične lastnosti različnih mezofaz nematskih in holesteričnih tekočih kristalov v silikonski giroidni matrici. Pokažemo, da je optični odziv odvisen od karakteristične dolžine tekočega kristala in njegovega volumskega deleža.
Disertacija je prispevek k raziskavam popolnoma anizotropnih dielektričnh fotonskih kristalov, katerim lahko kontroliramo in spreminjamo optične lastnosti.
|