Kljub temu, da je uporaba mikrovalov za modifikacijo lesa energetsko učinkovita in obetavna enostopenjska rešitev za številne probleme, povezane z obdelavo lesa, je ta tehnologija v raziskavah lesa ostala zelo omejena in se v lesni industriji po vsem svetu praktično ne uporablja. Dosedanje raziskave na tem področju osvetljujejo predvsem potencial te metode pri izboljšanju permeabilnosti lesa, kurativne zaščite lesa in enakomernega sušenja lesa. Medtem ko se obdelava z mikrovalovi večinoma uporablja na svežem lesu, izkazuje tehnika obdelave lesa s plazmo potencialne koristi za sinergistično izboljšanje učinkov obdelave z mikrovalovi, vendar se doslej plazma še ni uporabljala za obdelavo svežega lesa. Ta študija je prvi korak k raziskovanju učinkov plazemske obdelave na vzorcih svežega lesa ter kombinacije mikrovalovne in plazemske obdelave. Kot preliminarna študija se osredotoča na meritve stičnega kota kapljic vode, saj se metoda uporablja kot indikator učinkovitosti površinske obdelave tudi v industriji. Na raziskanih vzorcih smrekovine (Picea abies Karst.) je bila ugotovljena eksponentna odvisnost stičnega kota od trajanja omočenja. Začetni stični kot po nanosu kapljic vode se je povečal zaradi sušenja lesa in migracij organskih molekul na površino lesa. V primerjavi z navedbami iz literature je bil učinek plazme na svežih vzorcih lesa bistveno manj izrazit. Začetni stični kot je imel najmanjšo statistično variabilnost po obdelavi z mikrovalovi, medtem ko je plazma povečala nehomogenost. Končni stični kot je bil najnižji pri vzorcih, ki so bili obdelani samo s plazmo, kot tudi pri vzorcih, obdelanih s kombinacijo mikrovalov in plazme. V nasprotju z začetnim stičnim kotom je končni stični kot pokazal najmanjšo spremembo po obdelavi s plazmo. Stopnja omočitve je bila s plazmo neznatno izboljšana, z zmanjšano statistično variabilnostjo po vseh obdelavah.
|