izpis_h1_title_alt

Vpliv treniranosti na zmanjšanje maksimalnega privzema kisika na simulirani nadmorski višini pri dekletih : magistrsko delo
ID Lukek, Klara (Avtor), ID Debevec, Tadej (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Ušaj, Anton (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,08 MB)
MD5: 2A634C768D8688C0BB4302D780A10838

Izvleček
Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti potencialne razlike v fizioloških odzivih na maksimalni in submaksimalni napor na povečani višini med treniranimi in netreniranimi dekleti. Hipoksija nedvomno močno vpliva na športno sposobnost posameznika. Kljub temu še vedno ni povsem jasno, ali bolj poslabša športno sposobnost pri treniranih ali netreniranih posameznikih. Ker je večina vadbenih raziskav na tem področju izvedena na moških preiskovancih, je podatkov o dekletih zelo malo. V uvodnem delu so povzete ugotovitve dosedanjih raziskav s tega področja, nato pa so predstavljeni rezultati in ugotovitve raziskave, ki je vključevala testiranja maksimalnega privzema kisika (VO2peak) v normoksiji in normobarični hipoksiji tako za trenirana kot netrenirana dekleta. V raziskavo je bilo prostovoljno vključenih 22 preiskovank, ki so bile na podlagi izmerjenega maksimalnega privzema kisika v normoksiji razporejene v skupino treniranih (VO2peak > 40 mL/kg/min) in netreniranih (VO2peak < 40 mL/kg/min). Vsaka preiskovanka je opravila dve testiranji v laboratoriju. Ob vsakem obisku sta bila na cikloergometru izvedena večstopenjski stopnjevani test do odpovedi ter test konstantne submaksimalne (1,5 W/kg telesne mase) obremenitve ob sočasnem spremljanju izbranih srčno-dihalnih parametrov. Testa sta bila randomizirano izvedena enkrat v pogojih normoksije (310 m) in enkrat v pogojih normobarične hipoksije (FiO₂ 12 %,  4300 m nadmorske višine). Laboratorijska obiska sta bila izvedena v razmaku približno 28 dni, in sicer z namenom ohranjanja iste faze menstrualnega cikla. Dobljeni rezultati kažejo, da se pri treniranih, glede na netrenirana dekleta, VO2peak bistveno bolj zmanjša v normobarični hipoksiji. Relativna sprememba VO2peak za trenirane znaša 8,3 ± 4,2 za netrenirane pa 2,3 ± 3,0 ml/kg/min. Pri treniranih dekletih je bilo zaznano tudi s hipoksijo povezano večje zmanjšanje sistemske saturacije (28,1 ± 4,5 % za trenirane in 22,9 ± 6,5 % za netrenirane). Preiskovanke, ki so dosegle višji VO2peak so imele obenem tudi višjo minutno ventilacijo. Hipoksija je pri vseh izzvala podobno povečanje respiratornega kvocienta ne glede na treniranost. V normoksiji je le-ta v povprečju znašal 1,12 ± 0,04 in se v hipoksiji povečal na 1,24 ± 0,11. Pri submaksimalnem obremenitvenem testu nismo ugotovili značilnih razlik v merjenih parametrih med treniranimi in netreniranimi. V skladu z dosedanjimi ugotovitvami pričujoča raziskava potrjuje vpliv treniranosti na fiziološke odzive deklet na višini. Rezultati potrjujejo tudi znano dejstvo, da so individualni odzivi na hipoksijo precej različni. Magistrsko delo omogoča boljše razumevanje fizioloških omejitev ter izzivov, ki jih treniranim in netreniranim posameznicam predstavlja izpostavitev hipoksiji.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:normobarična hipoksija, maksimalni privzem kisika, simulirana nadmorska višina, treniranost, ženske
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FŠ - Fakulteta za šport
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-138234 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:125969411 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.07.2022
Število ogledov:453
Število prenosov:66
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:THE INFLUENCE OF TRAINING STATUS ON HYPOXIA-INDUCED REDUCTION IN MAXIMAL OXYGEN UPTAKE IN WOMEN
Izvleček:
The principal aim of this Master’s thesis was to investigate potential differences in physiological responses to maximal and submaximal exercise in normobaric hypoxia between trained and untrained girls. Hypoxia undoubtedly exerts a profound effect on an individual's exercise performance. However, it is not fully clear whether hypoxia-related reductions in exercise performance are greater in trained versus untrained women. As most of the studies on exercise have been carried out on man, data on women are scarce are lacking. The introduction summarizes the findings of previous research in this area before presenting the results and findings of a study that involved testing maximal oxygen uptake (VO2peak) in normoxia and normobaric hypoxia in trained and untrained women. The study was conducted among 22 female volunteers, who were divided into two groups: trained and untrained, based on their baseline normoxic maximal oxygen uptake (VO2peak > or < 40 mL/kg/min, respectively). Each subject underwent two laboratory tests. At each visit, the subjects performed a graded exercise test until failure exhaustion and a submaximal constant load test (1,5 W/kg body mass) on a cycle ergometer, with simultaneous monitoring of selected cardiorespiratory parameters. The tests were administered randomly once under normoxia (310 m) and once under normobaric hypoxia (FiO₂ 12%,  4300 m altitude). The two laboratory visits were carried out approximately 28 days apart to ensure that the women were in tested within the same menstrual cycle phase. The obtained results indicate that the VO2peak in hypoxia decreases significantly more in trained as compared to untrained women. Relative change in VO2peak, was 8,3 ± 4,2 for the trained and 2,3 ± 3,0 ml/kg/min for the untrained subjects. A greater decrease in systemic saturation associated with hypoxia was also observed in trained women (28,1 ± 4,5 % for trained and 22,9 6,5 % for untrained). Subjects who achieved higher VO2peak concomitantly also showed higher minute ventilation values. Hypoxia resulted an increase in the respiratory quotient in all subjects with no differences regarding the training status. The value in normoxia were 1,12 ± 0,04 and in hypoxia it increased to 1,24 ± 0,11. Submaximal exercise testing did not show consistent differences between trained and untrained subjects. In line with previous findings, the present work confirms a significant influence of training status on physiological responses of women at altitude. The results also confirm the well-known fact that responses to hypoxia are highly individually variable. This Master's thesis allows for a better understanding of the physiological limitations and challenges that hypoxic exposure poses to both trained and untrained women.

Ključne besede:normobaric hypoxia, maximal oxygen uptake, simulated altitude, training, women

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj