Fonološko zavedanje prezgodaj rojenih otrok ob vstopu v šolo

Kozamernik, Nina (avtor), Farago, Emica (mentor), Novšak Brce, Jerneja (komentor)

V Sloveniji se na leto med 6 in 7 % otrok rodi prezgodaj, pred 37. tednom nosečnosti. Nedonošenčki, rojeni pred 32. tednom gestacijske starosti, so še posebej zdravstveno ogroženi. Raziskovalci opozarjajo na s prezgodnjim rojstvom povezane razvojno nevrološke težave. Odstopanja nastajajo tudi na področju jezikovnih veščin, tudi pri prezgodaj rojenih otrocih brez večjih nevroloških motenj, poškodb ali senzornih težav. V teoretičnem delu smo sprva opisali otrokov prenatalni razvoj, kjer smo se osredotočili na razvoj struktur, povezanih s komunikacijo, jezikom in govorom, ki se razvijajo vse do 34. tedna gestacijske starosti. Nato smo opisali nedonošenost in možne posledice, ki jih le ta prinaša za otroka in njegove starše. Prezgodaj rojeni otroci so glede na gestacijsko starost in zrelost ob rojstvu, glede na različne zdravstvene obporodne in poporodne zaplete ter druge notranje in zunanje dejavnike, ki vplivajo na njih, izjemno heterogena skupina, zato smo opisali tudi probleme raziskovanja njihovega razvoja. V nadaljevanju smo se osredotočili na splošni govorno-jezikovni razvoj in podrobneje na fonološko zavedanje (razvoj, pomen, ocenjevanje). Na koncu nas je zanimalo, kaj o jeziku, govoru in posebej fonološkem zavedanju prezgodaj rojenih otrok pravijo tuje raziskave, saj domačih s tega področja še nimamo. Zaradi že omenjene heterogenosti se raziskave med seboj razlikujejo. Različne so si po merilih za vključitev otrok v raziskavo, jezikovnih veščinah in dejavnikih, ki jih raziskujejo, ipd. Zato se tudi njihovi rezultati med seboj razlikujejo, težnja pa gre v smeri slabše razvitih jezikovnih veščin prezgodaj rojenih otrok. Nas je zanimalo, ali se fonološko zavedanje slovensko govorečih otrok, rojenih v ≤ 32. tednu gestacijske starosti in s porodno težo ≤ 1500 g, brez večjih nevroloških in/ali senzornih težav, v času vstopa v šolo razlikuje od njihovih donošenih vrstnikov; ter ali kateri od upoštevanih dejavnikov vpliva na fonološko zavedanje. V ta namen smo oblikovali preizkus fonološkega zavedanja in vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 16 nedonošenčkov in 16 donošenih vrstnikov. Ugotovili smo, da se skupini v nobeni od posameznih nalog med seboj ne razlikujeta statistično pomembno, prav tako se ne razlikujeta statistično pomembno v skupnem številu točk preizkusa (p = 0,073). Naloge fonološkega zavedanja smo razdelili še na plitko ter globoko raven in ugotovili, da se v primeru upoštevanja vseh rezultatov na plitki ravni skupini statistično pomembno razlikujeta (p = 0,034) (v primeru izločitve osamelca se razlika statistični pomembnosti močno približa: p = 0,057). Razlika v globoki ravni pa ni statistično pomembna (p = 0,168). Ugotovili smo, da v naši raziskavi na fonološko zavedanje prezgodaj rojenih otrok pomembno vpliva večplodna nosečnost (v prid enojčkov), število jezikovnih zgledov (večje število pomeni boljše fonološko zavedanje) in obolenja ušes (presenetljivo so imeli otroci s ponavljajočimi se vnetji boljše fonološko zavedanje). Ti dejavniki se v kontrolni skupini niso izkazali kot pomembni; kot pomemben se je v kontrolni skupini izkazal vpliv izobrazbe očeta. Zaradi majhnega vzorca moramo rezultate upoštevati in razumeti v sklopu naše raziskave.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: fonološko zavedanje
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: PEF - Pedagoška fakulteta
• Leto izida: 2022
• PID: 20.500.12556/RUL-137793
• COBISS.SI-ID: 113298179
• Datum objave v RUL: 01.07.2022

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Phonological awareness of prematurely born children at school entry

Izvleček

Around 6 to 7 % of children in Slovenia are born prematurely. Babies, born before 32nd or 34th week of gestational age are even more medically endangered. Researchers warn of developmental-neurological issues, related to preterm birth. Deviations arise in language skills too, even within premature children without major neurological or sensorical impairments. Theoretical introduction is first focused on prenatal development of structures, connected to communication, language and speech, which are developing until 34th week of gestational age. Then prematurity with it's possible effects is described. Gestational age and maturity at birth delivery, different perinatal/postnatal medical complications and other internal and external features make this group of children very heterogeneous, this is why we described challenges in researching development of premature children. Afterwards we focused on a general speech and language development and even more detailed on phonological awareness – development, importance, assessment. In the end of theoretical introduction foreign researches of language, speech and additionally phonological awareness of preterm children are described. Because of heterogeneity mentioned earlier, researches and their findings differ, but there is a tendency to premature children having poorer language skills. Our study examined, if phonological awareness in Slovenian speaking premature children, born in 32nd week of gestation or earlier, weighing 1500 grams or less, who are without major neurological and/or sensorical impairments, differ from their term peers when entering school; and if any of the factors involved affects their phonological awareness. For this purpose we formed a phonological awareness test and a questionnaire. 16 premature children and 16 peers participated in the research. Our research shows that premature children did not score significantly worse than their term peers in separated tasks or in a total number of points (p = 0.073). After we divided tasks on a deep and shallow phonological awareness, premature children scored significantly worse than their term peers on tasks of a shallow phonological awareness (p = 0.034), but not on tasks of a deep phonological awareness (p = 0.168). Our study shows that multiple birth (in advantage of singletons), number of language examples in a family (in advantage of more examples) and ear inflammation (surprisingly in advantage of more inflammations) effect phonological awareness in a group of preterm children. These factors did not show significant in a group of term peers, but the education of the father did. As the number of included infants in our study is small, we must understand and consider results only as a part of this research.

• Ključne besede: phonological awareness