izpis_h1_title_alt

Good survival of broadleaf tree species in a four-year-old plantation in the Slovenian Karst
ID Škrk Dolar, Nina (Avtor), ID Jarni, Kristjan (Avtor), ID Brus, Robert (Avtor)

URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=15233 Povezava se odpre v novem oknu
.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (3,28 MB)
MD5: AD7A68F1800FC0C0F6412128799927F0

Izvleček
Six broadleaf tree species (Celtis australis L. – Mediterranean hackberry, Quercus petraea (Matt.) Liebl. – sessile oak, Fagus sylvatica L. – European beech, Prunus avium L. – wild cherry, Juglans regia L. – Persian walnut and Acer pseudoplatanus L. – sycamore maple) were planted in 2012 in a trial in the Slovenian Karst on two sites differing in productivity to test their suitability for use in the conversion of old pine stands into ecologically more stable broadleaf forests and to investigate their possible response to the harsher growth conditions predicted in the future. The selected economically interesting tree species have higher timber quality than broadleaves which regenerate naturally (e.g., Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Quercus cerris). Measurements were taken in 2017, after four growth seasons. All planted species except Fagus sylvatica had a high survival rate. In total, 70% of all seedlings survived, which shows promising potential. The survival rate was higher at the site on flat terrain than at the site on a slope. Prunus avium was the most successful of all planted species in terms of survival rate, at 83%, and other measured parameters (height, height increment, stem diameter, vitality and quality), and Fagus sylvatica was the least successful, with a survival rate of only 20%. Celtis australis had the highest survival rate, at 87%. Acer pseudoplatanus had the largest differences in measured parameters between the more and less productive sites among all planted species. Quercus petraea showed high resistance to xeric conditions and is expected to be the most successful in conversions. All planted species except Fagus sylvatica show favourable initial potential for the future conversion of Karst pine forests.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:forest conversion, broadleaves, survival rate, seedlings quality, climate change
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:28.06.2022
Leto izida:2022
Št. strani:Str. 27-38
Številčenje:[Št.] 127
PID:20.500.12556/RUL-137700 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*17+630*22(497.4)(045)=163.6
ISSN pri članku:2335-3112
DOI:10.20315/ASetL.127.2 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:112973315 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.06.2022
Število ogledov:651
Število prenosov:132
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Silvae et Ligni
Založnik:Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo
ISSN:2335-3112
COBISS.SI-ID:266761216 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:28.06.2022
Vezano na:WoR

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Dobro preživetje listopadnih drevesnih vrst v štiriletnem nasadu na slovenskem Krasu
Izvleček:
Leta 2012 je bilo v poskusnem nasadu posajenih šest listopadnih drevesnih vrst (Celtis australis L. – navadni koprivovec, Quercus petraea (Matt.) Liebl. – graden, Fagus sylvatica L. – navadna bukev, Prunus avium L. – divja češnja, Juglans regia L. – navadni oreh, in Acer pseudoplatanus L. – gorski javor), ki je zajemal dve različno produktivni rastišči na Krasu v Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti katere drevesne vrste so primerne za premeno dotrajanih gozdov črnega bora v ekološko stabilnejše listopadne gozdove, hkrati pa tudi ugotoviti, ali so primerne za ostrejše rastne razmere, ki so napovedane za prihodnost. Izbrane drevesne vrste so ekonomsko zanimive in dosegajo višje vrednosti lesa na trgu kot vrste, ki se na območju naravno pomlajujejo (npr. Ostrya carpinifolia, Fraxinus ornus, Quercus cerris). Meritve so bile opravljene leta 2017, po štirih rastnih sezonah. Vse posajene sadike, z izjemo bukve, so imele visok delež preživetja. Skupno je preživelo kar 70 % sadik, večji delež preživelih je bil na rastišču v ravnini v primerjavi z rastiščem na pobočju. Glede na merjene parametre (preživetje, višina, višinski prirastek, premer 5 cm nad tlemi, vitalnost, kakovost) se je kot najuspešnejša izkazala divja češnja s 83-odstotnim deležem preživetja, kot najmanj uspešna pa navadna bukev z le 20-odstotnim deležem preživetja. Najvišji odstotek preživetja je imel koprivovec (87 %). Pri gorskem javorju so se pokazale največje razlike v merjenih parametrih med bolj in manj produktivnim rastiščem med vsemi vrstami. V premenah bo predvidoma najuspešnejši graden, saj je pokazal veliko odpornost na lokalne sušne razmere. V splošnem so vse vrste, z izjemo navadne bukve, izkazale potencial za prihodnjo premeno borovih gozdov.

Ključne besede:premena gozda, listavci, delež preživetja, kakovost sadik, podnebne spremembe

Projekti

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P4-0059
Naslov:Gozd, gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj