Utelešeno izkustvo, raziskovanje odnosa med arhitekturo, krajino in simboliko spomenikov druge svetovne vojne v socialistični Jugoslaviji. Magistrska naloga obravnava eno izmed manj raziskanih tematik modernistične spomeniške umetnosti v socialistični Jugoslaviji, in sicer odnos med spomeniki in krajinami, kjer so postavljeni. Modernistični pristop k tematiki spomeništva predstavlja sinteza med spomenikovo vsebino, formo in prostorskim kontekstom. V spomeniški produkciji - cca. med leti 1950 in 1980 - so vsi trije trenutki te sinteze doživeli popolno preobrazbo in medtem ko sta bila prva dva obravnavana zelo podrobno, je zadnji ostal analiziran zgolj delno. Naša magistrska naloga bo poskušala to vrzel zapolniti, in sicer z analizo nekaterih bolj zanimivih in kompleksnih spomeniških primerov ter najbolj vplivne pisne produkcije o tej temi v tistem času. Magistrska naloga poskuša prikazati, da je prav sinteza med spomenikom-objektom, krajino, ki ga gosti, in tistim, ki si skozi ta prostor premika in to izkušnjo doživlja, tista, ki dela nekatere jugoslovanske spomenike tako mogočne in ganljive.
|