Cenzura se v slovenski poeziji še vedno pojavlja na različne načine in v različnih oblikah. Prispevek obravnava dela petih kritičnih ženskih glasov v slovenski poeziji: Maje Vidmar, Mete Kušar, Miriam Drev, Barbare Korun in Alenke Jovanovski, pri čemer se osredini na način, kako razdirajo okvire, da bi videle, kaj je v srcu – kot pravi Alenka Jovanovski v pesmi Razdreti okvire –, ko ponujajo svoja razkritja kot obliko duhovnega odpora proti resničnosti, ki bi jih sicer lahko utišala.
|
